21. apr 2015 8:42
Pralinca,
sama praviš, da je potrebno znanje dostopno v našem jeziku. Popolnoma prav imaš, ampak tiči v osnovnošolskih učbenikih, ne pa na lepotnih in ženskih spletnih forumih
Seveda lahko razpravljamo o škodljivosti aluminija, ampak od deodoranta skozi kožo v možgane je pot zelo dolga in komplicirana in tako enostavno pač ne gre. Smrtonosno je na tem svetu prav vse, pa če že hočeš eno primerjavo - tuna veliko bolj kot deodorant (razen, če ga poješ, ampak temu pač ni namenjen - pa tudi v tem primeru ne bo glavne škode od aluminija), še bolj pa vsakodnevna pot v službo, če se pelješ skozi mesto par kilometrov daleč. V deodorantih je aluminij v obliki soli, recimo oksiklorida ali skupaj s cirkonijem v obliki kompleksov s kloridom, hidorksidom in glicinom. Te ponavadi dodajajo antiperspirantom, ker mašijo znojnice in tako zmanjšujejo znojenje, nikakor pa iz njih kar tako ne pridejo do možganov. In ne glede na to, da nobena resno zastavljena raziskava do zdaj ni mogla dokazati zveze med uporabo deodorantov in antiperspirantov na razvoj raka na dojkah, ta še vedno straši po forumih lepote in podobnih, ki oplajajo fantazije prestrašenih uporabnic. Ker, no, je pač kul, če lahko druge strašiš pa pri tem izpadeš pameten, pa zaradi vsakega dodatnega bralca lahko reklame prodajaš malo dražje. Mimogrede, ideja se je razširila konec devetdesetih let po enem samem sporočilu, ki je kot spam zaokrožilo po internetu.
Galun (kalijev aluminijev sulfat) se dandanes v deodorantih najde bolj redko, ker draži kožo. so ga pa včasih uporabljali brivci za ustavljanje krvi pri svojih bolj nesrečnih strankah (ker pospešuje strjevanje krvi), dodajajo ga depilacijskim voskom (ker je pacast - in zato so ga v starih časih tudi uporablali kot utrjevalec za lase - so stali navpično cel dan in še dlje, če je bilo treba). Kdaj pa kdaj se znajde v kakem pecilnem prašku, dodaja se pa tudi premazom, ki zavirajo gorenje, skupaj z drugimi kemikalijami, pa v kakem plastelinu in podobnih igračkah je tudi. Skratka: tudi galun deluje v deodorantu tako, da znojnice začasno zalepi, pa če je v brezvodni obliki (ker običajno ima veliko kristalno vezane vode), tudi veže nase vlago in tako nekaj časa suši pazduhe - manj se znojiš, bolj dolgo deluje. Namesto kalijevega se dandanes kot kristal v večji meri prodaja amonijev galun, ki je manj dražljiv. Če ga namažemo na kožo, naredi torej lepljivo plast na njej, deloma se pa tudi raztopi v vodi. In seveda prav tako prodre v kožo - ampak količine so minimalne, tako kot pri vsem drugem aluminijevem, kar se uporablja v deodorantih.
Ko smo pa pri škodljivosti aluminija - je pa takole. Aluminij je v zemeljski skorji med najbolj razširjenimi elementi (takoj za kisikom in silicijem) in smo ljudje na njega dodobra odporni. Vsak dan ga pojemo in vdihnemo kar veliko, ker ga najdemo v večini najpogostejših mineralov, zlasti tistih, ki v najfinejših delcih letajo po zraku. Škodljiv postane, če pride v telo v ionski obliki (recimo oksihidroksidnih kompleksih) oziroma v obliki organskih (recimo citratnih) raztopljenih kompleksov, pa še to samo za tiste ljudi, ki imajo okvarjene ledvice. Ja, res se kopiči v možganih in deluje nevrotoksično. Ampak edini, pri katerih je res prihajalo do zastrupitev z aluminijem (tudi smrtnih), so bili dializni bolniki na starih aparatih, ki so imeli kup aluminijastih delov. Ampak, razumite, ti ljudje so preživeli leta in leta vsak drugi ali tretji dan več ur priklopljeni na aparaturo, iz katere jim je raztopljen aluminij v dializni raztopini dobesedno tekel v telo. Take doze v normalnem življenju v kri ne moreš dobiti ne s hrano, ne z vdihavanjem prašnih delcev, sploh pa ne z deodorantom. Tudi iz aluminijastih loncev ne, razen, če bi načrtno v njih prekuhaval limonado in se nalival z njo leta in leta. Izjema so, kot rečeno, bolniki z okvarjenimi ledvicami. Strah pred zastrupitvami je torej popolnoma odveč.
S pazdušnimi vonjavami je pa tako, da jih ne bo, če ne bo bakterij, ki bi rasle na koži in dlakah. Tem ne ustreza najbolj rahlo kislo okolje, ki je normalno na koži, ko postane nevtralno ali rahlo alkalno, se pa namnožijo. Zato, soda bikarbona ne bo kaj dosti pomagala. Če hočete najbolj natur deodorant, si nehajte briti dlake pod pazduho. Na teh bakerije ne uspevajo, odvajajo pa vlago od telesa in tako grenijo življenje bakterijam, ki živijo na koži (ker jim poberejo vodo). Kdo bi si mislil, kaj?
Sonja