Stare slovenske kuharske bukve, knjige

2. mar 2015 10:35

Center za restavriranje in konserviranje pri Arhivu RS bi bil kar pravi naslov. Punce so zlate.

2. mar 2015 15:32

[citat=--rimljanka--]

Nisi, kalcicl, vejice so levo stične, desno pa ne.

Saj sem vedela, da prehitro tipkam 

4. mar 2015 6:13

Žal, moja Vodnikova kuharica sploh nima več platnic , tako da ni kaj restavrirati.

Je pa moja stara mama vedno govorila, da je ta kuharica zelo poratna, veliko jajc i.p. Nikoli nisem mogl razumeti, zakaj so bili ljudje tako šparovni pri jajcih, saj je vsaka hiša imela doma kokoši in je verjetno jajc bilo na pretek.

Sweetie

4. mar 2015 6:38

Sweetie, glede jajc ti lahko razjasnim : gospodinje v tistih časih niso imele svojega denarja. Odvisne so bile v celoti od moža. Edino, kar je padlo njim direkt v žep je bil denar od prodaje  masla, jajc in podobnih obrobnih pridelkov. In če gospodarstvo samo ni dajalo kaj prida prihodka, so bili tisti krajcarji še posebej potrebni. Danes si večina ne zna niti  predstavljati, kako skromno s(m)o  živeli  še par desetletij nazaj . Recimo: kmetija 15 kur, jajca doma le za praznik, kurja župca takrat, ko se je uspelo napol živo kokoš rešiti pred lisico ali ujedo, pohan piščanec samo na ohcetih in podobnih praznovanjih. 

Najstarejša moja kuharska knjiga je tam nekje iz 40-tih prejšnjega stoletja, a nima smisla, da grem pogledat točnejše podatke, saj je avtorica te teme nanjo očitno pozabila. Od dneva objave je ni več na spregled.

PS: in da ne pozabim, v času tvoje babice še ni bilo kurjih farm in so tisti, ki so jih kupovali, morali seči precej globje v žep.

Cila

4. mar 2015 7:15

Sweetie, pa še na nekja je Cila pozabila, kokoši takrat niso nesle jajc 365 dni na leto, ampak so od jeseni do pomladi (sv. Neža kuram rit odveže) pavzirale. Za ta čas se je jajca shranejvalo v žito, apneno vodo in še kako.

Res je, kot pravi Cila, še mi, ki nas čaka še kar nekaj let službe do upokojitve, se dobro spomnimo teh časov. Včasij je bilo na kmetih (in še kje) na pretek predvsem - dela. 

4. mar 2015 13:18

Moja tašča , ko pripoveduje o starih časih vedno pove, da so morali nest jajce v trgovino za cigarete za očeta. Tako, da, so spekli jajce doma le, če si bil zelo bolan in še to je bilo eno jajce za več otrok. Jedli so ga pa s polento, ker te je pa bilo za vse. Ja, to si ne znajo predstavljat naši otroci, če poslušajo.

4. mar 2015 13:23

Ja, ja, se tudi sama spomnim: jajca smo dobili le poredkoma, če smo bili bolani pa nam je babica "sešprudlala" en tak jajčno šodo, pa še malo vina je dala notri, za moč, da bi čimprej okrevali. Ta šodo je bil najlepši del bolezni.

4. mar 2015 14:27

In naloga gospodinje, kar se tiče kuhanja, ni bilo samo čimprej skuhati dober obrok, ampak je imela razširjeno "poslanstvo".

Avtorica "Praktične kuharice" Pavla Zakonjšek v uvodu, med drugim, tako nagovori gospodinje:

Gospodinja mora stremeti, da nudi njena kuhinja čim bolj mešano, svežo solato in raznovrstno hrano. Predvsem naj uporablja mnogo zelenjave in druge vitaminske hrane. To velja za družine in menze. Pa tudi sicer je rastlinska, vitaminov bogata hrana, najprimernejša za uživanje.

Dolžnost gospodinje je, da stremi za tem, da bodo ljudje, ki jih hrani, lahko opravljali svoje poklicno delo, krepki in polni energije, polni življenjske sile, k čemur znatno prispeva skrbno pripravljena hrana. Zlasti naj gospodinja ne pozabi na sadje, s katerim naj postreže po možnosti pri vsakem kosilu.

4. mar 2015 15:04

Oj, bršljanka,

se mi je kar milo storilo, ko si omenila Praktično kuharico. Pri meni v kuhinji je izdaja iz leta 1952 in je kar dosti v uporabi (oziroma ne več, ker znamo recepte že na pamet...). Se mi včasih zdi, da kar naprej odkrivamo toplo vodo....

4. mar 2015 18:18

Ja, res je praktična, saj so recepti zbrani po sestavljenih jedilnikih za kosila ali večerje. In sestavine so tako vsakdanje, domače, recepti enostavni, jedi pa dobre tudi brez nepotrebnega kompliciranja.

Iz teh razlogov sem jo tudi jaz mnogo uporabljala, toda, odkar malo več brskam po internetu, sem malo pozabila na njo.