18. feb 2015 20:30
Opozorilo: Tole NI za tiste, ki slabo prenašajo razlago globljih zgodb, šriših kontekstov in ki imajo težave z zloženimi stavki. Prav tako NI za tiste, ki slabo prenašajo bazično psihologijo, ki se je kolikor toliko povprečni učenci zmorejo naučiti v srednji šoli.
UČENKA T je napisal/a: |
ja in kaj je narobe,če sem ga vprašala kaj na meni mu je tako všeč,da me ima rad.
Sporočilo je spremenil(a) UČENKA T dne 18. 2015 20:02
|
Vidiš, ti prvenstveno potrebuješ potrditev, da imaš prav. Da delaš prav, Da nisi naredila nič narobe. Potrditev od zunaj, da nekaj dela prav, po navadi išče oseba, ki v sebi ni prepričana, da je to, kjer je in takšna kot je, okej in zadosti dobro. In če ravno ni prepričana vase, potem hoče to negotovost na vsak rešiti tako, da nekoga drugega postavi za vzrok svoje negotovosti. V tvojem primeru je to fant, ki ni odgovoril tistega, kar si ti želela slišati. Je po tvoje-odgovoril narobe ali pa vsaj nezadostno. In si še vedno negotovoa In sedaj te negotovost muči tolikanj, da si šla tole zgodbo objavljat na netu (btw, upam, da tvoj fant še nekaj časa ne bo na netu tega našel, to upam v tvoje dobro).
Skratka, boš sedaj še nekaj časa tole samoizdealno muko reciklirala gor in dol. Verjetno si to predelala že z vsemi svojimi frendicami in boš to še kakšnih petkrat, odgovora pa ne bo....tema se bo pa že čisto razkuhala.
Vmes se bo na tem topicu, če ga ne bodo zaklenili, naletelo še n pripovedi o "meni in mojem...ki je malo neorden ampak vem da rad me pa ma" (namenoma brez vejic), vmes bo še n paberkov v stilu "kaj je pa narobe, če nekdo nekaj vpraša, jaz ne razume, kaj je narobe v tem vprašanju" (in bi rekla, da ene res ne razumejo in da se verjetnost, da bodo kdaj razumele, vsak dan manjša).....
Saj, ko sem bila jaz v zgodnjih dvajsetih se bila tudi podobno negotova. Na mojo srečo ni bilo možnosti, da bi človek čisto vsako trenutno bolečino zapisala na netu in so moje negotovosti izvenele v kakšni strani dnevnia, tista stvar je pa potem romala na zbiranje starega papirja. Tako imam luksuz, da se mi ni treba soočati z mojimi zapisi izpred četrt stoletja (je spomin na njih čisto zadosti, gledati mi pa ni treba) - ti pa tega luksuza nimaš, tole bom na netu ostalo do nadaljnjega.
In na mojo res velikansko srečo, sem imela možnost, da sem svoje ženske dileme lahko zaupala res nekaterim izjemnim ženskam, ki so imele zanimive zgodbe in ogromno modrosti. In so mi povedale - brez olepševanj - kaj mi gre. Pa nisem želela vsega slišati. Mnogokrat sem tudi ignorirala kakšno njihovo. In da se razumemo, dame so imele prav, ko sem jaz bluzila po svoje, je bilo slabše. Ampak to je stvar izkušenj. Se moraš tudi s tem soočiti. Jaz ti svetujem,da malo poiščeš družboo kakšnih starejših modrih gospa.
Sicer je pa tako: vsaka ima možnost, da postane bodisi dama ali pa kokoška. Temu pravimo svoboda izbire.
Vendelina jr.