12. feb 2015 23:48
Prepričana sem, da nihče od zgornjih velikih zagovornikov striktnega ločevanja odpadkov ni doma v strogem centru Ljubljane, kjer so nam pred nekaj leti postavili velemoderne podzemne smetnjake. Ki se odpirajo na kartico, vsako stanovanje dobi eno. Zaračuna se vsako odpiranje smetnjaka - če bi odvrgel en bananin olupek, se računa enako kot če stlačiš noter dve vreči smeti (saj več pa ne gre). Posledično ljudje kopičijo smeti doma, saj te vsak odmet smeti nad nekim pavšalom stane slab evro. K ločevanju nas stimulirajo tako, da se plačuje mešane in bio smeti, za odmet embalaže, stekla in papirja pa ne rabiš kartice in se torej ne zaračuna. Vendar so luknje, skozi katere moraš metati embalažo / steklo / papir tako majhne, da nikakor ni šans, da bi odvrgel celo vrečo zbrane embalaže, pač pa moraš metati noter en po en kos. Tako stojis pred smetnjakom za embalažo in mečeš noter en po en tetrapak, kepo plastične folije, jogurtov lonček, embalaža od pralnega detergenta je žal recimo prevelika in ne gre skozi luknjo. Na Snagi so nam svetovali, naj jo razrežemo, da potem bo šlo. Podoben problem je pri papirju, več kot kakih pet časopisov naenkrat ne gre skozi režo, na koncu, ko ti ostane polno majhnih listkov in papirčkov je pa sploh luštno.
Smetnjaki so poleg tega precejna redko posejani, kar pomeni, da imaš lahko do najbližjega tudi 200m. S tem, da na enem mestu ni nujno vseh smetnjakov; mi imamo dve približno enako oddaljeni mesti (150m v eno ali približno enako v kontra smer); na enem mestu ni stekla, na drugem ni papirja.
Z vsem tem in še kakimi dodatnimi podrobnostmi si lahko predstavljate, da človeku do konca priskutijo ločevanje odpadkov in ukvarjanje z odpadki nasploh in če ob tem se veš, da bo potencialno nekdo brskal po tvojih smeteh in iskal tvojo pošto in morebitno jajčno lupino zraven, ter te za to oglobil v višini minimalne plače ali se več, si ne moreš več misliti nič drugega kot - 1984.
perpetua