Pomagajmo ljudem v stiski

5. feb 2015 17:04

Če je tako in ne vem, zakaj ti ne bi verjela Riddle, pa če je tako samo v eni izpostavi RK, potem hvala lepa in nasvidenje. In zakaj bi kdo navalil nate? Nekaj gnilega je v naši družbi, če ni ljudi sram jemati ubogim.

5. feb 2015 17:05

No, v treh letih prostovoljstva sem videla marsikaj :( 

Sicer je pa že leta tako, da revež pomaga revežu.

5. feb 2015 17:46

berny, pohvalno, pravzaprav zelo zelo pohvalno, da pri vas delujete, kot opisuješ. A povsod pač ni tako. Lahko dosegaš cenzus po dolgem in počez, a če te ima določena ustanova "na piki" (pa ne mislim le na RK in podobne, temveč tudi na državne ustanove, katerih zaposleni prikrajajo pravila), se lahko na trepalnice mečeš, pa bo odgovor vedno "nimamo" in "zmanjkalo je" ali "ni mogoče". Sem tudi sama sprobala na svoji koži, a v te vode ne bom zajadrala, ker so za tule preveč osebne. 

5. feb 2015 18:25

Dovolj dolgo sem bila "pomožna" prostovoljka, da me razkuri takšno pljuvanje po njih. Pa pojdite tiste med prostovoljke, pa si skusite. Nepoštene prijavite na inšpekcijo, če se vam zdi.  Grdo, grdo pa je tako počez kritizirati.

Prostovoljke so večinoma ženske v pokoju ali brezposelne. Kaj mislite, kako živijo? Nobene dobro situirane dame še nisem v 20 letnem stiku z OZRK videla, da bi kaj pomagala.

Zato: pot pod noge in na najbližjo izpostavo RK se prijavit za prostovoljko, pa boste naredile red, tiste, ki šimfate.

5. feb 2015 19:12

Marjja, nikar tako ostro. Če je bilo pri tebi vse v redu, ni rečeno, da je tudi drugod tako. Če si dobro prebrala, kar je navedla Riddle, potem veš, da tudi ona govori iz prve roke. Samo ljudje smo in eni so taki, drugi drugačni.Pošteni in nepošteni. Za sebe daš lahko roko v ogenj, za druge pa že težje.

5. feb 2015 19:34

Zdaj pa tole tu res ne gre več skupaj: očitno smo pristali na tem, da je edinih par poštenih prostovoljk v državi na kulinariki, pa edinih par poštenih prejemnic pomoči tudi. Vsi ostali so pa..... Dajmo no, za preveč žalostno stvar gre, da bi se takoli šli. Oziroma - če je tako, pač bojšega ne zaslužimo, ker smo že spet nazaj pri razpravi o Slovenceljnih (vsi drugi, razen mene.... ali kako že?)

5. feb 2015 19:40

Vidim, da moti še koga, ne le mene, tale jeza na obeh straneh.

Če jo je že treba stresati, dajte(mo) jo na tiste, ki so krivi za take centre.

lp

5. feb 2015 20:01

Kaj sem pa napisala ostrega, nepoštene prijaviti, nadomestiti s poštenimi, najboljše s samim seboj. Kaj je tu ostrega?

Pljuvati vse počez po vseh, to znamo vsi. Vsaka medalja pa ima dve plati, tudi jaz bi lahko veliko napisala o prejemnikih. Pa ne bom.

Morda bi pa morali RK Karitas in podobne ukiniti, pa se znajdi sam?!?   Tudi jaz sem bila pred 10 leti v zelo hudi situaciji, sveže ločena, 2 otroka, v (pre)dragem stanovanju, ampak profesorska plača je onemogočala vsakršno pomoč. Pošteno??? Očitno že. Aja, karton mleka sem pa dobila, kot prostovoljka RK, v trenutni težki situaciji.

Verjetno mi ni pripadal, cenzusi so vendar visoki, pa še prostovoljka....... morda je pa takrat tudi kak opazovalec pljuval po meni.

Mah, brezveze.

5. feb 2015 20:17

Prosim, umirite se. Tema ni bila odprta z namenom, da bi se v njej prerekali o tem, kako je tu ali tam, kjer pomagajo ljudem v stiski.

5. feb 2015 21:55

Če so nepravilnosti in smo o njih prepričani, je o tem treba obvestiti odgovorne (in javnost, če je potrebno). Verjamem vsem, ki ste opisale svoje izkušnje, a jih ne gre posploševati. 

Tako kot te moje izkušnje ne:  Ne bom pozabila ene naše članice s Kulslo, ki sem ji z avtom peljala stvari več kot 100 km daleč. Pripravili smo ohranjene obleke, obutev, igrače, knjige ... In pridem na dvorišče in stojim pred novo hišo, nova garaža, dva avtombila (ne najcenejša in ne prav stara) ... Okej, v redu, si mislim, pridni so in so se potrudili. Pride ona ven, jaz začnem pakete ven dajat, mi z roko pokaže, kam naj jih znosim, nič ne pomaga ne ona ne mož ne otroka. Sama nosim, odločim pakete v garažo, ob številne druge, kot eno majhno skaldišče je bilo.

Niti besede hvala nisem slišala. Le Adijo, pa če boš še kaj imela, kar pripelji se slišala.

Saj nisem nič pričakovala. Morda stisk roke in besedico hvala. 

Ampak to je bila ena sama. Drugod je bilo drugače - prisrčen pozdrav, veselje ob prinešenem, nekaj minut klepeta, pozdrav na koncu in vselej sem odšla z občutkom, da sem nekoga razveselila.