Čiščenje pomivalnega stroja

20. jan 2015 16:13

Saj konec sveta res ne bo...ampak saj je voda, ki steče iz pomivalca žajfasta in vroča. 

Pralnega stroja prav tako nisem nikoli zalaufala posebej zato, da bi ga očistila. Cunje iz njega pridejo čiste a ne? 

20. jan 2015 17:20

pri pomivalnem stroju ni isto kot pri pralnem....Sem imela grenko izkušnjo (drago), ker v notranjosti pomivalca , kjer je konec ene cevi in gre ta v črpalko ali iz nje se več ne spomnim točno razlage serviserja, je ena plastika in v njej je ožja cev, ki je stičišče dveh, vglavnem le ta je v ovinek zvita in mi je lepo pokazal, kako se v tem ovinku lepo nabira maščoba, s časom se zamaši in gre lahko tudi črpalka (če je stroj bolj "kompliciran")...Tako da je mene omenjeni špas stal 90 eur...

Mi je predlagal na 2 meseca približno (odvisno koliko perete) sredstvo za pranje strojev (jaz uporabljam finish), vsak mesec pa nalijem notri 2l alkoholnega kisa in 1 vrečko sode bikarbone in zalaufam na prazno na najvišji temperaturi. Ni nobenega vonja in stroj se znotraj lepo sveti.

20. jan 2015 18:07

ja, samo bolj kot so energetsko ucinkoviti z bolj mrzlo vodo pomivajo....

20. jan 2015 18:16

Mi svojega prvega pomivalnega stroja, razen tesnila na vratih, filtra na dnu in občasno šob (zlasti jih radi mašijo koščki nalepk od kozarcev za vlaganje in podobnega), nikoli nismo posebej čistili, pa nam je dobro služil častitljivh 20 let.  Tudi pri tem novem  v navodilih ni nikjer izrecno zaukazano, da je čiščenje vsake toliko časa obvezno. Le rehel namig - po potrebi. A ga vseeno, na osnovi priporočila znanke, vsake toliko časa zaženem na prazno in dodam namensko čistilo . Je pa res, da vso hrano postrgamo dol in posodo še na hitro splaknemo v vodi, preden gre v stroj. Že zato, ker se včasih nabira ves dan in ne želim, da mi zasmrdi pod nos, kadarkoli stroj odprem. 

Da se prepričam, kaj je na stvari, sem šla brati navodila za vzdrževanje še pri drugih pomivalnikih. V glavnem poudarjajo :

- čiščenje tesnila na vratih

- čiščenje brizgalnih šob 

- čiščenje filtra na dnu 

- nekateri omenjajo tudi čiščenje filtrov dovodne vode (naš tega nima, očitno ima vgrajeno ustrezno napravo, ki preprečuje nabiranje apnenca).

Kolikor sem razumela naj bi s tem, da vsake toliko časa zaženemo stroj na prazno z uporabo ustreznega čistila, primerno očistili tudi brizgalne šobe.  Teh praški verjetno res ne dosežejo dobro, posebej ne vrhnje. Pri nas se je mašila edinole ta.

20. jan 2015 21:17

Res so nekateri energetsko učinkovitejši, vendar še vedno sami lahko izberemo program z višjo temperaturo.

Serviser mi je svetoval, v kolikor posoda ni precej umazana in dam takoj v pranje, lahko uporabljam nizko temperaturo. Preizkušeno in deluje program za kozarce (seveda, kadar ne dajem v stroj bolj umazanih loncev)! Vsaj na vsako  peto pranje pa naj dam na višjo temperaturo. Uporabim občasno tudi čistilo. Ko čistim notranji filter, ne pridem čisto v vse kote pri filtru, da bi lahko lepo ročno oprala.

Sicer pa sem ravno prej videla, da od jutri naprej poteka v DM akcija za čistilo dva za ceno enega (seveda, če koga zanima).

22. jan 2015 15:17

Evo... http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/vas-pomiva

22. jan 2015 17:37

Crossfit, ne pridem noter.

22. jan 2015 17:55

Tole je - preplonkano iz Dela 27.10.2014. Veselo branje!

»Vaš pomivalni stroj vas hoče ubiti«

Črna kvasovka v pomivalni stroj pride z vodo in je nevarna zlasti za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.
Maja Prijatelj Videmšek

Kaj imajo skupnega soline, ledeniki, morske globine, puščave in gejzirji s pomivalnimi in pralnimi stroji? Vsi so ekstremna okolja, ki jih naseljujejo ekstremni organizmi. In kaj se zgodi, ko nekateri postanejo patogeni in preskočijo iz narave v dom? Nič dobrega, so odkrili na ljubljanski biotehniški fakulteti.

Ali mikrobiologi še uporabljamo pomivalni in pralni stroj? je predavanje v Hiši eksperimentov naslovila dr. Nina Gunde - Cimerman, vodja skupine za mikrobiologijo, s katero so se podali na neznank polno popotovanje po mikrobiologiji ekstremnih domačih okolij. Pred nekaj leti so svetovno javnost razburkali z odkritjem nevarnih črnih kvasovk v pomivalnih in pralnih strojih in z njim sprožili val člankov s senzacionalističnimi naslovi, kakršen je tudi Vaš pomivalni stroj vas hoče ubiti.

Za nekatere skupine ljudi z oslabljenim imunskim sistemom trditev teoretično ni daleč od resnice, toda znanstveni pristop in senzacionalizem ne gresta skupaj. Raziskovalna skupina za mikrobiologijo se že leta ukvarja z mikroorganizmi v ekstremnih okoljih. Osredotočila se je na ekstremofilne glive in ustvarila največjo zbirko na svetu. Prve so odkrili v Sečoveljskih solinah, zatem v solinah drugod po svetu ter arktičnih ledenikih. Spraševati so se začeli, kaj povezuje enake organizme v tako različnih okoljih, in ugotovili, da imajo vsi lastnosti, zaradi katerih lahko pri ljudeh sprožijo bolezni.

Zakaj se sploh vznemirjati zaradi glivnih patogenov? »Ker se bomo z njimi čedalje pogosteje srečevali,« pove dr. Gunde - Cimermanova. »Glivne okužbe od leta 1980 eksponentno naraščajo. Za mikozami zboleva vedno več skupin z oslabljenim imunskim sistemom: rakavi bolniki, bolniki z aidsom in avtoimunskimi boleznimi, starostniki, nedonošenčki. Dvanajst milijonov ljudi ima invazivne glivne okužbe, med katere spada kandidiaza, prav toliko alergijski sinusitis. Glive povzročajo tudi alergijski bronhitis. Šest milijonov ljudi ima glivne okužbe oči, milijarda pa glivne okužbe nohtov, las in kože. Od tod tudi številni oglasi za zdravila proti glivicam.«

Povezava s cistično fibrozo

Raziskovalci so si postavili naslednje (bogokletno) vprašanje: ali ti posebni organizmi iz ekstremnih naravnih okolij lahko preskočijo v domača ekstremna okolja, in sicer prav tista, ki jih povezujemo s higieno in dobro gospodinjsko prakso. Pomivalni in pralni stroji so ekstremna okolja, ki jih je ustvaril človek, če pomislimo na temperaturo v njih, vlažnost ter reakcije detergenta in vode, ki se ustvarijo ob pranju.

Vzorčenje se je začelo kar na domu dr. Gunde - Cimermanove, ko je bila na bolniškem dopustu in »frustrirano krožila po stanovanju, ker ni bila več dovolj bolna, da bi ležala, a tudi ne dovolj zdrava za službo«. Vzorec iz gumijastega tesnila pomivalnega stroja je pokazal, da so se v njem bogato razrasle črne kvasovke (Exophiala dermatitidis). Enaki so bili rezultati vzorcev iz pomivalnih strojev njenih sodelavcev.

Vzorčenje so razširili na vso Slovenijo, vanj pritegnili še kolege iz tujine in zbrali vzorce iz gumijastih tesnil v 189 pomivalnih strojih. V vseh je prevladovala črna kvasovka, prisotnih pa je bilo še pet drugih patogenih vrst gliv, med njimi Candida parapsilosis, gliva s statusom novega patogena. V naravi ni pogosta, najti pa jo je v kopalnicah in pralnih strojih. Povzroča okužbe nohtov, sluznic, zaplete pri novorojenčkih, okužbe prek katetrov v bolnišnicah in sistemske mikoze ter je po besedah dr. Nine Gunda - Cimerman »ena tistih, s katerimi bomo imeli čedalje več opraviti«.

Črna kvasovka je v naravi redko prisotna; doslej so jo našli v iztrebkih netopirjev in ptic v tropih, jagodičevju in kaktejah. Pogostejša je v okoljih, kjer prebivajo ljudje. Najpogosteje so jo našli v savnah, zatem v kopalnicah, odpadnih vodah in na železniških tirih. Povzroča okužbe živčevja, zaradi katerih v možganih zrastejo tumorjem podobne tvorbe, podkožne in sistemske okužbe, naseli se v črevesju, pljučih in drugih telesnih odprtinah. Najnovejše spoznanje pa je, da se pojavlja pri bolnikih s cistično fibrozo; odkrili so jo pri kar petini. Ena od neznank, s katero se ukvarjajo raziskovalci skupine za mikrobiologijo, je, kako se bolniki okužijo z njo. Sklepajo, da prav v stiku s pomivalnimi stroji. V njih so našli isto gensko obliko črne kvasovke, ki jo imajo pacienti s cistično fibrozo.

Raziskovalno delo so nadaljevali na vzorcih iz 35 pomivalnih strojev, pri katerih so poleg gumijastih tesnil vzorčili posode za detergente in sijaj, odtok, stranske šobe, stene in ventilator. Spet je bilo največ črnih kvasovk – in bilo jih je res ogromno, milijon in pol celic na kvadratnem centimetru – na tesnilih. »Dobra novica pa je, da na posodi, ki je bila oprana in posušena, črnih kvasovk ni bilo,« pravi dr. Gunde - Cimermanova. Prav tako je bilo na tesnilih največ Candide parapsilosis in drugih gliv, vendar v manjših količinah.

Raziskovalci so hoteli izvedeti, ali se črne kvasovke in drugi glivni patogeni iz pomivalnega stroja raznesejo po kuhinji. Našli so jih na odcejalniku za posodo, v koritu, odtoku in na tesnilu pipe, a veliko manj kot v pomivalnem stroju. »To pomeni, da je pomivalni stroj res bivalno okolje črne kvasovke, kjer se obilno razmnoži in se iz njega v manjšem deležu razširi v kuhinjo.« Nasprotno pa je bilo pri Candidi parapsilosis. V stroju je ni bilo toliko, v kuhinji povsod.

Pitna voda z glivami

Vzorčili so tudi pralne stroje, v katerih so podobne razmere kot v pomivalnih. Omogočajo pranje pri visokih temperaturah, toda ponavadi zaradi sestave oblačil, ekonomičnosti in ekološkosti peremo pri nižjih. Poleg tega mikroorganizme pridno hranimo z detergenti in mehčalci, slednji jim še posebej teknejo. Najpomembnejša najdba v pralnih strojih je bil kompleks vrst Fusarium oxysporum, ki jih v pomivalnih strojih ni bilo. Ta predstavlja 80 odstotkov vseh glivnih infekcij, poudarja dr. Nina Gunde - Cimerman.

Ostalo je še eno, ključno vprašanje. Od kod glive, zlasti črna kvasovka, pridejo v pomivalni stroj. Dr. Gunde - Cimermanova pove, da so jo raziskovalci pred njimi iskali v zraku v povezavi z rakom, vendar je niso našli. »Nihče ni verjel, da se prevaža z vodo.« V skupini za mikrobiologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti so se odločili vzorčiti prav to. Analizirali so vodovodno vodo in vodo iz vodnjakov iz vseh osmih glavnih vodnih zajetij v Ljubljani. Črno kvasovko so našli v vseh vzorcih, ne sicer veliko, vendar dovolj, da se lahko prenese v pomivalni stroj in v njem namnoži. Rezultate, ki jih bodo opisali v znanstvenem članku, so potrdili tudi na Švedskem, kjer ima črno kvasovko velik delež bolnikov s cistično fibrozo.

S pomočjo raziskovalcev z Inštituta Jožefa Stefana so ugotovili, da na pojavljanje črnih kvasovk v vodi najpomembneje vplivata prisotnost kalcija in magnezija − trdota vode torej − ter da jih kloriranje, ki pobije bakterije, sploh ne gane. Pobiti jih ni mogoče niti z običajnimi čistilnimi sredstvi. Še več: do živega jim ne more tako rekoč nič: ne visoke niti nizke temperature − našli so jih v ledenikih v Italiji in na Norveškem −, niti izjemno kislo niti bazično okolje, ne velika slanost, ne radioaktivno sevanje; to celo spodbuja razmnoževanje. Okoljske težave pa rešujejo s prilagajanjem oblik rasti.

S pridobljenimi podatki so raziskovalci z biotehniške fakultete zarisali življenjski krog črnih kvasovk. »Veter, dež in oblaki jih prinesejo na ledenik. Ko se ta topi, pridejo v vodo in po njej v vodovodni sistem − tudi ljubljanska vodna zajetja se napajajo z ledeniškimi vodami −, prek tega pa v pomivalne stroje, iz katerih se razširijo po kuhinji, ter savne. A kuhinja je glavno okolje, v katerem potencialni pacienti pridejo v stik s črnimi kvasovkami: bodisi jih zaužijejo, vdihnejo s paro, ki se sprosti iz še vročega pomivalnega stroja − raziskovalci so majhno količino črnih kvasovk našli tudi v tej −, ali se z njimi okužijo prek ureznine. V vodi, ki odteka iz pomivalnega stroja, je črnih kvasovk že bistveno več. Krog se sklene z njenim vračanjem v vodotoke, kjer se koncentracija kvasovk na določenih območjih povečuje. »To vemo za Goteborg, Ljubljana pa mu je po biologiji zelo podobna,« pravi dr. Gunde - Cimermanova.

Velika težava je, da za črne kvasovke in druge patogene glive ni omejenih vrednosti v pitni vodi, saj se doslej za ta problem ni vedelo. »Smo na križišču in treba se bo odločiti, kaj nam več pomeni: več časa, manj pomivanja, ekologija ali večja varnost. To so stvari, o katerih se moramo spraševati vsi, in se o njih sprašujem tudi sama. Še vedno uporabljam pomivalni in pralni stroj, ampak posodo in perilo vsake toliko operem na najvišji temperaturi, in ne uporabljam več mehčalcev. A se zavedam, da se bo nevarnost glivnih okužb povečevala. Gospodinjskih aparatov je vse več, Indijci in Kitajci jih šele dobivajo. Ko bo njihovo število naraslo, bodo takšne okužbe dobile povsem drugačne razsežnosti od današnjih, ko ima gospodinjske aparate le razviti svet, v katerem so razmeroma dobre higienske razmere,« opozarja dr. Gunde - Cimermanova.

Gorenje, edini domači proizvajalec gospodinjskih aparatov, je objavo rezultatov sprva sprejelo kot napad nase in raziskovalni skupini očitalo šarlatanstvo, pove znanstvenica. A strasti so se že polegle in raziskovalci z njim ter Electroluxom iščejo rešitve. Še prej pa bo treba ugotoviti, kje so fiziološke meje črnih kvasovk. »Za rešitev težave bo treba najti nekaj, kar bo bistveno zmanjšalo vnos kvasovk v vode. To ne more biti filter, ker bi se na njem spet uspešno množile, ampak stvar, ki jih bo ciljno prizadela,« ocenjuje dr. Gunde - Cimermanova.

22. jan 2015 20:56

Oprostite moji nevednosti- kam ve vlivate alkoholni kis in sodo bikarbono z namenom, da vam očisti stroj?

Hvala.

Lp

22. jan 2015 21:18

Mia84, v navodilih mojega je napisano, da daš na spodnjo poličko nekam ne previsoko posodo s kisom. Ko stroj zalaufaš, voda kaplja v posodo in potem čez rob, ko je polna, da ni koncentracija kisa previsoka. Just guessing, ne me po piskru. 

Razen tega, da jasno počistiš robove in spereš filter, še vedno ne vidim logike, zakaj bi na prazno prala pomivalni stroj.