Na tržnici MOste sem od kmetice kupila zeljne glave za sarmo. Danes 2. januarja imam namesto prazne posode, polno smrdljive sarme in mali ostanek glave zelja. Vsi smo pokušali, ugotaljali in nazadnje ugotovili, da je krivo smrdljivo zelje. Nedefiniran vonj, po kemiji, po umazaniji? Ne vem po čemum, čuden smrad. Hišo smo komaj preluftali. Ponavadi ob nakupu pokušaš zelje, da ni prekislo in niti slučajno ne pomisliš na kaj drugega. Da ne govorim o razočaranju, o trudu s pripravo.......... V 40-letih kuhanja se mi kaj takega še ni zgodilo, zato samo nasvet: zelje je treba tudi povohati.
raunig