Smrdljive zeljne glave

2. jan 2015 18:35

Problem ni v zelju, ampak v mesu. Je imela srečo, da je prvič v življenju naletela na meso neobrezanega pujsa, ki smrdi po "musk-u". Nekateri tega ne zavonjajo ali okusijo (ali pa ne priznajo), nekateri zaznajo razliko in vseeno pojedo. Sem spada moj dragi. Eni smo pa taki, sem spada tudi Elaphus, da nam to enostavno obrne želodec. NAj Elči kaj več o tem pove, napisala sem samo to, kar mi je ona povedala. 

TA vonj je bil razlog, da svinjine več kot 20 let nisem kuhala, še vedno pa vsake toliko časa (prepogosto), naletim na kaj takega. Vsi nakupi kraškega kuhanega pršuta zadnjih dveh let so bili na žalost taki in zato se ga bom v bodoče izogibala. 

Dve leti nazaj sem s takim suhim mesom "odišavila" joto. Še sreča, da moj dragi to tolerira, ker sicer bi končala v smeteh. Naj povem, da jo naredim vsaj iz kile in pol kislega zelja, drugače jo je vedno premalo.  

2. jan 2015 19:10

Mislim, da glave niso bile pravilno kisane,premalo čiščene.Tudi pri navadnem kisanem zelju se to zgodi, če ga ne očistimo in dolivamo svežo vodo,če je tekočine  premalo .Tako zelje lahko še tako kuhaš in prej opereš vendar se vonja ne moreš znebit .Sarme nesi prodajalki na tržnico,prav zanime me kaj ti bo odgovorila.

2. jan 2015 19:18

Zanimiva teorija in dokaj verjetna. Prašiče morajo rezat najmanj tri mesece pred zakolom, bolje, če jih prej, normalno. Sicer večino prašičkov skopijo, ko so mladički, nekaj pa ostane merjascev in potem je tako, kot sem napisala. In če dobiš tako meso na krožnik, je hudo. Surovo nima posebnega vonja, ko ga pa spečeš ali skuhaš, je pa veselica. Tudi, ko se ohladi, ni nič bolje.

lp

2. jan 2015 20:36

Vanja, a lahko tole prosim, bolj podrobno obrazložiš? Spadam med tiste, ki jim meso že v osnovi ne tekne preveč, nikoli pa res nisem bila pozorna na vonj. 

Hvala!

2. jan 2015 20:59

Trixi, imaš prav. Tudi sama razmišljam v tej smeri, namreč da je krivo skladiščenje.

Dan pred praznikom sem kupovala na tržnici v Mostah, ki je bila skoraj prazna, prodajalci notri in zunaj so samevali. No in iz tega sledi, da je ta ženička tudi malo proda in robo prevaža od doma do štanta. Proda pa tisto glavo, ki je zgoraj.

V sarmo NOBENEGA KOSA MESA, RAVNO TAKO V RIČET NE! Sama osebno nikogar ne poznam, ki bi dodajal še prekajeno meso. Ni potrebno, s šalotko prepražiš malo pršuta ali pancete in je odlično. NO pa tudi brez tega bi se dalo.

2. jan 2015 21:08

Tukajle nas je nekaj, ki smo se oglasile,d a dajemo prekajeno meso v sarmo za okus po dimljenem.

@ RAUNIG, sčim pa potem polniš sarmice, samo s šalotko in slanino/pršutom? Mimogrede, tudi samo malo slanine lahko smrdi kot kuga in pokvari jed.

Jaz jih polnim z mleto govedino in rižem in ga prej prav nič ne sračkam s kuhanjem. Surove sestavine zmešam in polnim zeljne liste. Ker tukaj kislih zeljnih glav ne prodajajo, delam tako, kot je opisala Elaphus na eni od prejšnjih strani. Dodam nesprano kislo zelje in kuhana sarma je odlična. 

Mojcaa, če ne ješ mesa, nimaš problema. Vonj je pa negraužno rezek, še posebej, če meso/rezino slanine, šunke ipd., segreješ. 

Musk, naravnega ali umetnega dajejo v nekatere parfume. Lahko da se motim, prvi je o tem pisal Nostradamus, ki je trdil, da če se moški namažejo s tem, se jim ženske ne morejo upreti.  

Babi 2+2, hvala za zapis spodaj. :) Res je, ko enkrat poznaš ta vonj, ga ne moreš pozabiti.

MOja prva izkušnja s tem sega v čas moje srednje šole, ko je mama kupila "fino domače meso", naredila ajmoht in zasmradila celo kuhinjo. Oče, brat in jaz smo bežali iz kuhinje, ker nam je ostudno smrdelo, mama je pa besna kot ris trdila, da nič ne vonja ali okusi. Ni čudno, da dobim "ošpice" ob izjavah: "fino domače meso".

Vanja

2. jan 2015 21:09

Ja, tudi jaz bi skoraj prisegla, da je bil problem v mesu neobrezanega pujsa. Sama sem imela s tem dobesedno krvavo izkušnjo, ko smo še v stari Jugoslaviji na Hrvaškem kupili 100 kg prašiča in ga potem doma zaklali. Sploh ne morem povedat, kak ostuden vonj je prišel na furežen dan ven iz pečice, ko smo hoteli speči pečenko. Celega prašiča oz. meso smo dali v drugo skrinjo in meso kuhali (v priročni zunanji kuhinji) za našo domačo psico šarplaninko, ki je vonj k sreči ni motil. Ko je po nekaj mesecih tega mesa zmanjkalo, je šel v smeti še lonec.

Od takrat, če smo pujsa še kdaj kupili, smo vedno pazili, da je bil ženskega spola.

Po pravici povedano, sem nekajkrat že tudi v mesnicah kupila kako klobaso v kateri je bio zaslediti ta vonj. Ko enkrat to zavohaš, tega vonja ne pozabiš nikoli.  

2. jan 2015 21:21

Tega vonja IN OKUSA ne moreš presekati ali prekriti z nobenimi začimbami!

BABI 2+2

2. jan 2015 22:10

Oprosti, ampak kašen je pa ričet brez kosa mesa? No, res je, da je to stvar okusa. Ampak zame ni ričeta brez kosa prekajeega v njem. 

Tudi za sarmo mi ni jasno - nobenega kosa mesa. A jo samo z rižem in čebulo pa panceto in pršutom polniš? Okej, tudi prav, sto ljudi, sto okusov. Nekateri smo morda preveč tradiciji podvrženi, pa nam sarma pomeni tisto osnovno klasiko: mleto meso in riž. 

Je  pač tako: vsak dodaja, kar mu je ljubo, pri nas pač v sarmo, poleg mletega mesa in riža, tudi malce sesekljanega prekajenega mesa.

In ko smo že pri prekajenem - tudi v pasulj ga dajemo, jasno. 

2. jan 2015 22:35

Aaaaa, v ričetu pa mora biti prekajeno, moja babi je vedno govorila, da v ričet mora "prešč" (prašič) stopit. Dedi pa je vedno pripomnil, da nič hudega, če kar noter ostane!