Prosim za ideje za romanticno vecerjo

21. nov 2014 15:59

Love it! Amadej, sledi temu nasvetu. Če hočeš kakšno izboljšavo v svoji kuharski veščini, se naredi voljnega učenja in naj te punca česa nauči  - ob predpostavki, da zna. Pa tudi ona je še bolj v letih, ko po verjetnosti ne zna veliko.

Pelji jo na večerjo in lepo prinesi rožice in bo dekle superveselo.

In še dva mita, ki ju je treba razbiti - velja za Amadeja in za vse ostael

- Ni res, da bolj kot izdelek, cenimo trud. Tista zgodba o tem, da "je mišljeno z ljubeznijo in da je treba to ceniti, pa čeprav se je sfižilo".....to so si izmislile divizije razočaranih žensk vseh starosti, ki niso bodisi nikoli znale lepo povedati, kaj želijo, ali pa so povedale, pa tega niso dobile....in so potem naredile sublimacijo, beri, so se sprijaznile s tem, da je bolje, če vsaj nekaj dobiš, kot pa da ne dobiš nič.... Sem bila že sama z eno nogo v tem nesrečnem klubu, pa me je vesolje potegnilo ven, za kar sem zelo hvaležna....Zdajle imamo sicer tveganje, da se usuje za naslednjih n strani oporekanj vseh, ki so se prebrale v temle, ampak, bože moj, resnica včasih boli, ampak je še vedno resnica.

- Sicer smo čisto veseli, če ljubljena oseba naredi nekaj za nas, česar po navadi ne dela. Ampak mnogo boljše je, če  ljubljena oseba redno in stalno počne za nas tisto, kar ji gre in zaradi česar nas je sploh osvojila. Skratka, Amadej, vztrajaj na tistem, kar znaš in se ji pusti, da te nauči kuhati.

Vendelina jr.

21. nov 2014 16:54

Kaj pa, če je fant talent za kuharijo in bi zadevo kljub vsemu spacal precej bolje (bolj romantično) kot povprečna gostilna? Mogoče bo šla tudi njegova samostojna kuharska pot v boljšo smer kot po mentorstvu svoje drage?

21. nov 2014 17:08

Kolikor sem prebrala uvodni post, je rekel, da ravno ni..

21. nov 2014 18:43

Vendelina se strinjam s teboj, po drugi strani me pa zanima njegov odgovor. Mogoče pa je nekaj talenta v njemu.

Sem se ob tem spomnila na  romantično večerjo pri  22 letih pri mojemu dragemu doma. Za začetek sva imela sirov foundi,  zatem polnjene kalamare s paškim sirom in pršutom in najboljšo gobovo omako forever....Zraven traminec, za sladico pa pralineje....Skratka popolno. Prosila sem ga za recept za omako, pa niti slučajno to ni bilo to, kar sem jedla. Zadnjič je naneslo, da sem to omenila hčerkama in dobim odgovor, mami si na glavo padla. Oči niti slučajno ni znal kaj skuhat. .( ja kuhala sem samo jaz...)....In če zavrtim film nazaj....ja, njegov prijatelj je bil kuhar v Romeu....ajaj...padla sem na finto in res nisem ga videla kako kuha, je bilo vse že pripravljeno, v posodah na štedilniku.........Po 25 letih res vzpodbudna novica.....Ampak sedaj je že pokojni, resnice ne bom zvedela nikoli.. Ampak takrat tudi pomislila nisem, da ni sam kuhal... Je pa bilo lepo, mirno pri njemu doma, dobra uvertura v nemirno noč. Ni kaj ratalo mu je. 

Moj sedanji pa me rajši pelje ven..... Pa nama tudi tako bolj paše, brez truda uživava oba.

21. nov 2014 19:55

Če je to trud, potem res bolje ne.

Mi pa ne da miru. Če je res izdelek pred trudom, potem ostane na voljo precej ožji krog restavracij. Če upoštevam leta, mogoče finance niso nepomembne. Zraven prištejemo še kak after party z nekaj pijačami in taxi pa smo blizu stotaka. Sam sem imel podobno izkušnjo v svojih najstniških letih in sva šla k JB-ju, takrat se mi je zdelo, da bi za ta denar lahko kupil en rabljen avtomobil. Kar mi je ostalo od tega dogodka je spomin na vrhunsko srno in račun.

Poleg tega nam restavracija ponuja njihov izbor jedi, njihov ambient in posledično tudi vzdušje tretje osebe. 

Doma si ravno vzdušje pričaramo sami, z izborom jedi, pijače, glasbe, ambienta...delovat zna tudi kombinacija hotdoga, piva in slači pokra.

Ampak očitno sem jaz z nekega drugega planeta. Imam izgleda srečo, da je očitno tudi moja draga. Čeprav mi da Vendelina mislit, da ni tudi ona morda ena od razočaranih nesrečnic :S

21. nov 2014 20:04

Saj sem rekla, bila z eno nogo že skoraj v klubu...potem sem pa imela srečo

21. nov 2014 20:06

A ni romantično bolj vzdušje, ki si ga sami naredimo. Saj jaz tudi rečem, da greva na romantično večerjo, ampak dobro se spomnim prav lepe romantične večerje, ko sva sedela ob eni lepi reki in jedla narezek, ki sva ga 10 minut pred tem kupila v trgovini. Nama je bilo čisto vseeno, da so ljudje hodili dejansko nama za hrbtom in dejstvo, da sva, kao prestara za to in da bi si lahko brez pomisleka izbrala večerjo v najbolj nobel lokalu v mestu.

Če se moraš obremenjevat, kako bo nekaj izpadlo, še posebej, če je to v smislu "prvi aplavz", je težko biti romantičen. Meni bi bil za romantično večerjo v najstniških letih več kot dovolj hot dog s štanda, sprehod po parku... 

Ja, romantika je samo lep občutek, ki ga imaš, ko ti je lepo z nekom. 

Še tole:

Če nisi s ta pravo osebo (ko res želita biti en z drugim), se lahko en in drug mečeta po trepalnicah, zasipujeta z diamanti...prave romantike ne bo. Če imaš res v redu izbranega partnerja, bo gledanje TVja doma romantično.

Vanja

21. nov 2014 20:19

Težko je karkoli doreči, ker ne vemo kakšna oseba je tvoja punca. Meni osebno ne bi bilo popolnoma nič katastrofalnega, če bi mi dragi poskušal kaj okusnega skuhati, pa bi bilo na koncu vse neužitno. Midva bi to obrnila na humorno stran, glede na to da nisi kuharski mojster pa imaš lahko še vedno zamrznjeno pico ali nek back-up plan, da ne bosta ravno lačna. Vsekakor bi mi bilo to mnogo bolje, kot da zame zapravi ~40 eur v fancy restavraciji, sploh če ni pri denarju. Jaz si vsako situacijo obrnem v drugo stran in se vprašam kako bi se jaz počutila v vlogi neizkušenega kuharja. Tako da se mi zdi da trud še zmeraj (vsaj iz mojega vidika) nekaj šteje. Če ne drugega... vaja dela mojstra. :)

Iz daril in podobnih stvari se danes dela čisto preveliko stvar. Seveda je super da dobiš nekaj kar ti je dejansko najboljše na svetu, ampak takih stvari ni veliko... jaz še zase ne vem kaj bi mi bilo dobro darilo, kaj šele da bi to ugotovil nekdo drug. S partnerjem sva se o teh stvareh lepo pogovorila, tako da noben od naju ni več pod nobenim pritiskom. :) 

21. nov 2014 20:39

Hm, mi smo se nekako pretolkli brez romantičnih večerij, smo pa ven hodili kaj pojest, niti ne v kakšne posebej nobel lokale, razen občasno in š to ne zavoljo romantike pač pa smo šli poskušat kaj se dogaja na kulinarični sceni. Moj se itak nikoli ni trudil s kuharijo, ampak sploh nisem imela občutka, da bi mi to kdaj manjkalo. A različni smo si in naš Amadej  že ima kak razlog, da bi kaj v kuhinji poskušal. 

Se nekako strinjam z Vanjo, da ima romantika največ s tem, da se dobro počutiš v družbi drage osebe. Eni to naredijo s trudom v kuhinji, drugim je dovolj narezek in sedenje ob reki. 

22. nov 2014 8:27

Zdaj pa spita vsak v svoji sobi :)