5. nov 2014 13:53
Neplačano delo je po svoji vsebini suženjsko delo. Delo nad maksmalno vsoto je prepovedano. Tudi v primeru, da ni zakonske podlage za nadurno delo, ki je izjema in ne pravilo, je to prepovedano.
Če je prepovedano, je torej mogoče delodajalca kaznovati. Žal pa je neupoštevanje zakona in neetično obnašanje do delavcev, ki jih z nadurami dedlodajalci izčrpujejo, stanje, ki se nam vsem zdi sprejemljivo.
Tednenski urnik je 40, letno 2088, kar je več, so nesmiselno plačani prispevki za pokojnino, ker se ta dohodek ne všteva.
Omejtive niso nesmiselne, ampak povezane s potrebo po počitku, kar je več, pa vodi v izgorelost. Posledica tega je slabšanje zdravja in sposobnosti za delo. Po mnenju delodajalcev, ki tudi na ta način delajo invalide, bi že po 50 letu morala družba poskrbeti za delavce, ki že zaradi starosti ne morejo dati pričakovanih rezultatov, in bi morala z zakonom omogočiti, da delavca, ki zaradi starosti 50 let nima učinka kot mlajši, brez pojasnjevanja odpusti, zanj pa poskrbi država. Pri delavcih, obremenjeni z nadurami, je zadeva podobna. Ko se utrudijo, naj zanje skrbi nekdo drug, ker je invalid, ali bolehen delavec, neučinkovit. Nihče ne pomisli na posledice nadur.
Ker spremljam predvsem delovno zakonodajo, v kateri delodajalci o delavcih govorijo samo o strošku, o delovni sili ( me spominja na konjsko silo), sem vedno bolj zgrožena nad predlogi, nad katerimi se skoraj nihče ne razburja.
Predlog, da lahko po 50 delodajalec zavrže odcvetelega delavca, brez omejitve delovnega delovnega časa glede ur na dan, mesec, teden in leto ter povečevanje delovne dobe in nižanje pokojnin, so dokaz razmišljanja. Zjutraj sem slišala, da je OECD očital Sloveniji plačevanje dodatka za minulo delo, ker ga nima nobena država, delodajalci v gosporastvu pa že nekaj let napadajo minulo delo, regres, prevoz na delo, malico in čas malice, vendar imam občutek, da bodo počasi vendarle dosegli svoje. Posegi v javnem sektorju to napovedujejo.
Pri nadurah bi rada slišala, da bi se kdo pridužil mojemu mnenju, da je praviloma nezakonito, potem bi imela občutek, da je jasno, kaj je pri tem narobe.
Zaposlena sem v gospodarstvu, starejša sem od 50 let, do pokojnine mi manjka manj kot prstov na eni roki. Žal se takimi stvarmi ukvarjam po uradni dolžnosti in celo popoldne. Niti sanja se vam ne, na kakšne ideje pridejo delodajalci.
Čedalje bolj se mi prikazuje neoliberalistični vzorec delovnega razmerja: galjoti, privarjeni na ladjo, do smrti. Imajo brezplačno streho nad glavo. Zdi se mi, da je to edina sprejemljiva varianta.
F r i n a