Nadure v službi

5. nov 2014 13:53

Neplačano delo je po svoji vsebini suženjsko delo. Delo nad maksmalno vsoto je prepovedano. Tudi v primeru, da ni zakonske podlage za nadurno delo, ki je izjema in ne pravilo, je to prepovedano.

Če je prepovedano, je torej mogoče delodajalca kaznovati. Žal pa je neupoštevanje zakona in neetično obnašanje do delavcev, ki jih z nadurami dedlodajalci izčrpujejo, stanje, ki se nam vsem zdi sprejemljivo.

Tednenski urnik je 40, letno 2088, kar je več, so nesmiselno plačani prispevki za pokojnino, ker se ta dohodek ne všteva.

Omejtive niso nesmiselne, ampak povezane s potrebo po počitku, kar je več, pa vodi v izgorelost. Posledica tega je slabšanje zdravja in sposobnosti za delo. Po mnenju delodajalcev, ki tudi na ta način delajo invalide, bi že po 50 letu morala družba poskrbeti za delavce, ki že zaradi starosti ne morejo dati pričakovanih rezultatov, in bi morala z zakonom omogočiti, da delavca, ki zaradi starosti 50 let nima učinka kot mlajši, brez pojasnjevanja odpusti, zanj pa poskrbi država. Pri delavcih, obremenjeni z nadurami, je zadeva podobna. Ko se utrudijo, naj zanje skrbi nekdo drug, ker je invalid, ali bolehen delavec, neučinkovit. Nihče ne pomisli na posledice nadur.

Ker spremljam predvsem delovno zakonodajo, v kateri delodajalci o delavcih govorijo samo o strošku, o delovni sili ( me spominja na konjsko silo), sem vedno bolj zgrožena nad predlogi, nad katerimi se skoraj nihče ne razburja.

Predlog, da lahko po 50 delodajalec zavrže odcvetelega delavca, brez omejitve delovnega  delovnega časa glede ur na dan, mesec, teden in leto  ter povečevanje delovne dobe in nižanje pokojnin, so dokaz razmišljanja. Zjutraj sem slišala, da je OECD očital Sloveniji plačevanje dodatka za minulo delo, ker ga nima nobena država, delodajalci v gosporastvu pa že nekaj let napadajo minulo delo, regres, prevoz na delo, malico in čas malice, vendar imam občutek, da bodo počasi vendarle dosegli svoje. Posegi v javnem sektorju to napovedujejo.

Pri nadurah bi rada slišala, da bi se kdo pridužil mojemu mnenju, da je praviloma nezakonito, potem bi imela občutek, da je jasno, kaj je pri tem narobe.

Zaposlena sem v gospodarstvu, starejša sem od 50 let, do pokojnine mi manjka manj kot prstov na eni roki.  Žal se takimi  stvarmi ukvarjam po uradni dolžnosti in celo popoldne. Niti sanja se vam ne, na kakšne ideje pridejo delodajalci.

Čedalje bolj se mi prikazuje neoliberalistični vzorec delovnega razmerja: galjoti, privarjeni na ladjo, do smrti. Imajo brezplačno streho nad glavo. Zdi se mi, da je to edina sprejemljiva varianta.  

5. nov 2014 14:08

 Frina, samo to, popolnoma se strinjam.Občuteno,mesečno po 225 ur,nekaj let.Srarost 53 in zdravstvene posledice so tu.Seveda človek ni več nič vreden,ko ima zdravstvene težave,čeprav so v veliki meri posledica delovnega mesta.O nadurah pa samo to,če so bile plačane, so bile plačane kot normalne ure nič več.

5. nov 2014 15:12

Neoliberalizem in pa slovensko gospodarstvo sta se tako ali tako skoraj že pobratila, žal.

Kar se tiče stresa in izgorelosti lahko to potrdim iz prve roke, saj opažam posledice tudi v lastni družini. Delo  v javni upravi se ponekod spreminja v suženjstvo (da ne omenjam minimalcev v zasebnem sektorju), pa še bi jih stiskali, ker je ta pristop trenutno pač 'in' - češ, ti, ti debela država, a ne.

Marcel Štefančič se pogosto lepo razpiše na to temo, ampak samo pisanje žal ne spremeni kaj dosti, ti pa vsaj da širšo sliko, kako Slovenija pridno posnema tuje pristope, ki pa so dejansko močno pripomogli, če ne že zakuhali krizo skupaj z vsemi posledicami. Ne preseneča, da postajajo bogati v časih krize še bogatejši, ko se pa vendar vedno udriha po 'raji', ki pa samo gleda(mo) kot ovce, kako se jo (nas) pelje pod nož (mogoče kakšna sem pa tja potrza, kakšna redka pa dejansko skoži s traku in brž ven iz klavnice).

Evropa (predvsem njene banke) žal ni kaj dosti bolj nedolžna, kar se tiče neoliberalizma. Grčijo so lepo 'ponucali' za testnega zajčka korenitih neoliberalnih ukrepov (na misel pride klasična doktrina šoka, če se prav spomnim), da so seveda lahko poplačali tuje banke, ki pa so dolga leta pred tem pridno pomagale ustvarjati krizno stanje. Enako je bilo seveda v Ameriki z njihovim neprimičninskem balonom - in kdo je to zakuhal? 'Predebeli javni sektor' že ne. Za primerjavo - skandinavske države imajo še kako obilen javni sektor in ni sledu, da bi ga v kriznih obdobjih kaj dosti krčile (prej nasprotno).

No, pa saj se doktrina šoka redno pojavlja v takšnih in drugačnih gospodarskih krizah po svetu in seveda tudi v Sloveniji (a-la moramo znižati plače za xy% in ukiniti xy prispevke, ali pa je konc z nami, jojojojoj oziroma drugače povedano 'banke so prevelike, da bi padle' - o tem bi se tudi lahko vlekla razprava, še zlasti če primerjamo, kaj je ukrenil Roosevelt v odgovor na Veliko depresijo, tj. kreditni krč, ki je pestil ameriške banke v prvi polovici 20. stoletja: http://en.wikipedia.org/wiki/New_Deal#Banking_reform - gl. predvsem 'Banking reform' oz. reformo bančnega sistema)

Za konec bodo naši delodajalci bodo verjetno zadovoljni šele, ko bomo vsi delali brezplačno 'v dobrobit gospodarstva' (pa ignorirajmo na milijone nepovratnih državnih sredstev, ki jih številna >zasebna< podjetja še kako veselo poskrajo, potem pa čao v tuje vode), pokojnine in ostali podobni prispevki pa se bodo na srečo lahko ukinili, saj se bomo od sveta poslovili daleč pred upokojitvijo.

No, zdaj me pa res mika spet prebirati Mladino (been too long...).

Se opraviičujem, ker sem malo zašla s teme.

Life is war against boredom~

5. nov 2014 16:01

Frina, več kot strinjam se s teboj. Se pa vidi iz nekaj odgovorov, da je to nekaterim popolnoma sprejemljivo ( če so nadure plačane, jih je lahko tudi 50, 100, še za en normalen delovni dan oz. teden???) seveda, prispevki so plačani od normalnega delovnika, nadure nad zakonsko omejenih 20/teden se skrijejo v stimulacijo (..je bil en odgovor)delavec je vesel, ker dobro zasluži, kako pa ga to na daljši rok izčrpava, ne pomisli. Potem pa v nedeljo v nakupe, ker čez teden ni časa! Iz evidence delovnega časa se kršitve ne vidijo, zato ni niti mogoče ukrepati, delavci se bojijo prijaviti kršitve (če jih sploh tako dojamejo) in vrtimo se v krogu, ki si ga pravzaprav nihče ne želi. Upremo se ne in tiho sprejemamo voljo delodajalcev, za katere smo strošek in nujno zlo, ki mu gredo po glavi le pravice...

Oh, postenem slabe volje, ker je vse skupaj iz dneva v dan le slabše, vsaj splošna slika je takšna in kamorkoli se obrnemo je kršitev, slabe volje, izčrpanosti le vedno več in ne manj in včasih se mi zdi, da so tudi predpisi le še zato, da se jih naučimo zaobiti, da vedno višje zagrožene kazni ne zaležejo in sploh....

Ne, nisem srečna in čeprav sem malo zašla, sem si pa tudi malkec olajšala dušo...

5. nov 2014 20:02

Ja. Človek ne more, da se ne bi strinjal. Ampak malo pa le pomislimo - ko hočemo pošteno plačilo za naše delo, smo seveda vsi prepričani, da imamo prav (res imamo prav). Ampak sami pa hočemo, da drugi za nas stvari, ki jih kupujemo, delajo ceneje, še ceneje, najceneje - ne, najraje kar zastonj. Kavbojke za 20 €, kilo mesa za 4 €, riža za 50 centov, skratka za ceno, za katero nam pamet pove, da jo je nemogoče doseči, če so vsi pošteno plačani, pa vseeno to štejemo za našo pravico. Vsi smo v tem krogu.

5. nov 2014 23:16

Nimam(o) urejenega delovnega časa, nadur pri nas ne poznamo. Je narava dela takšna, da bi bilo to težko izvedljivo. Le delo ob nedeljah, okoli šest ur, se posebej plača, dežurstvo traja približno toliko,  na osem tednov pride eno. 

Delovnik je raztegnjen od približno osme ali pol devete zjutraj, pa v pozni popoldan, včasih se zamakne v večer, tja do 18., 19. ali 20. ure, izjemoma tudi do 22. ali včasih še kasneje, a to so bolj izjemne situacije. Tu in tam kdo napiše kakšno nočno uro (po 22. menda pripada), a ga vsi nekam čudno gledamo, čeprav ima v bistvu prav. Je pa res, da včasih grem(o) domov tudi po manj kot osem urnem delovnem dnevu, a res redko, kot tudi, da delo ni ves čas enako intenzivno in je vmes kaj časa za klepet ali izhod. Če pa bi dejasnko šteli, koliko ur smo na delovnem mestu in delamo, bi naš delovni teden krepko presegal 42 ur.

Tako pač je. Imamo zaradi neurejenega delovnika in delovnega ritma kak dan dopusta več in nihče o nadurah niti ne razmišlja. Tisti okoli nas, ki so nam podpora v nekem smislu, pa si lahko organizirajo osem urni delovnik in si po potrebi tudi nadure računajo. 

6. nov 2014 10:55

Zelo sem zadovoljna z učinkom.

Ob tem naj omenim pogovor na enem od forumov, v katerem nekdo sprašuje, kaj storiti, če delodajalec ne plačuje prispevkov ( se nam je vedno zdelo samoumevno). V odgovoru je šaljivec napisal, da je slišal, da se to da dobro urediti s črno masko z dvema luknjama na obrazu in z eno dolgo palico, da pa ne ve, kako točno to gre, je pa učinkovito.

Ko sem v službi razlagala to zgodbo, smo prišli do zaključka, da je pravna država, ki bi morala varovati šibkejšo stran, prepočasna in neučinkovita, kar je sistemska korupcija, da so sodišča ustranovljena zato, da ni  nasilnega urejanja. Delodajalci in lastniki so čedalje bolj predrzni, ker se jim ne zgodi ničesar, predvsem ne pravočasno in niti eksemplarično ne kaznujejo kakega delodajalca, ki je običajno brez denarja, da bi plačal škodo.

Se po toliko letih še spomnite besnih in brezposlenih delavk M cluba, ki so zmotile VIP turnirj M cluba, kjer so se na njihovih žuljih leta in leta nažirali mogočneži iz politike in drugih  vplivnih skupin. Zato se direktorju ni zgodilo prav nič. Vedela sem za tako hude stvari, da se mi je temnilo pred očmi, in sem jim pomagala pri pisanju odgovorov, ki so jih objavile v medijih, v katerih jih je sramotil direktor in jim nudila pomoč. Nihče se tega ne spomni več.

Naj povem, da sem prve pravne izkušnje pridbila pri Hildi, ki je bila takrat še zelo mlada in predrzna, torej zelo dobro poznam, kaj se dogajalo v razvpitem Vegradu, čeprav nisem bila neposredno vpletena. Zdaj samo čakam, kaj se bo zgodilo šaleškemu lobiji, ker me je strah, da bodo knapi spet prišli iz rudnika, besne delavke pa na kapijo protestirat.

6. nov 2014 22:21

To je tako rekoč idealen zakon za delodajalce. V situaciji, kakršna je, nihče ne upa pisniti, da ne bo delal več kot 20 nadur na mesec. Ko bi bilo to delo treba plačati, pa imajo vsi malo manj kot svetniški sij nad glavo, ker oni "bi, seveda, rade volje, ampak kaj, ko jih po zakonu ne smejo izplačati več kot 20..." Kjer sploh kaj plačajo, seveda.

7. nov 2014 8:42

Ponint je v tem, da jih nihče ne vpraša, ali je nalog za nadurno delo zakonit, ker nadurnega dela ni mogoče odrediti zato, je imaš namerno premalo delavcev, niti jih nihče ne vpraša, kako si dovolijo odrediti več kot 20 nadur. Tu bi jih morali po prstih inšpektorji, poleg tega pa vodijo lažne evidence o prisotnosti. Kar je vsekakor kaznivo dejanje, ki bi ga morali preganjati v primeru, da so podatki neresnični, ali pa jih sploh ni, kar je ponarejanje poslovnih listin. Delodajalci so kot mravlje, ki se s  hormoni zelo hitro obveščajo o takem postopku.

7. nov 2014 11:56

Mogoče malo mimo vprašanje, a se še vedno drži teme :)

Kako je z nadurami v primeru, da delavka koristi pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi otrok? Ali lahko v tem primeru delodajalec zahteva, da delavka dela preko skrajšanega delovnega časa in ali delovka sploh sme delati preko skrajšanega delovnega časa (npr. tudi vikende)?

Vsako mnenje, če bo strokovno, še toliko bolj, bo dobrodošlo.

LP