7. okt 2014 9:33
Se spomnim prvih osnovnošolskih let, ko smo punce vse po vrsti zbirale papirnate prtičke, si jih ogledovale, jih zlagale, prelagale, sortirale po barvi, velikosti, motivih, geografskem poreklu..... in jih seveda preštevale, katera jih ima več. Pa so se že takrat znašle jezikavke, ki so "vedele", da tisti z natisnjenim imenom gostiln pa "ne veljajo".
Ljudje zbirjo, kar se jim zdi - zakaj tudi ne bi? Za vsakim zbirateljskim veseljem ali strastjo pač tiči nekaj osebnega. Saj ne rečem, ene zbirateljske strasti so res malo patološke, ampak čez magnetke na hladilniku pa se res ni kaj dosti pritoževati. Razen, če je eden v hiši obseden z njimi, drugi jih pa videti ne more. Ampak take stvari se porihtajo doma med štirimi stenami. Kulinarika tu nima kaj dosti vpliva (razen, da mogoče kdo prijazno pošlje Drejcolinini mami kak magnetek, če ji s tako malenkostjo lahko naredi veselje).
Sonja