Volk sit, koza cela - za slovenijo brez zavržene hrane

10. okt 2014 15:28

Tudi pod to se podpišem jaz sedemkrat, ne enkrat!!!

10. okt 2014 17:55

Žal se moram tudi jaz strinjati z Rimljankinimi ugotovitvami. Sama nisem bila nikoli lačna, a so bili skromnejši časi kot so sedaj.Veliko se pogovarjamo o lačnih otrocih, tukaj pa nam učiteljice pripovedujejo drugačno zgodbo. Zdaj že več let hodim na moj sanjski otok. Imamo hrano trikrat na dan, zelo dobro hrano, raznoliko. Koliko se tam vrže hrane stran! Najraje bi stala pri ljudeh in jih prosila, naj si vzamejo kolikor bodo pojedli oni, ne njihove oči. A nima smisla. Ko so siti, je na krožniku še pol tistega, kar so vzeli. In mirne vesti izpraznijo v kanto za odpad. Jaz pa gledam kuharje, kako čistijo zelenjavo, jo režejo, pripravljajo, in si mislim, čez nekaj ur bo vsaj polovica tega v kanti za odpad. Izgleda, da res ne bo pomagalo čisto nič drugega kot pomanjkanje, da bodo ljudje znali ceniti hrano, vodo, zrak. Kdor opozarja, prosi, je itak tepec v njihovih očeh.

No, moram biti poštena. Ostanki hrane vseeno ne gredo v nič, pojedo jih prašiči. A grenak priokus ostaja.

10. okt 2014 19:16

Jaz pa si želim, da bi organizatorji prehrane tudi malo premislili glede prehrane. V dobrem mesecu na jedilniku 3x losos ob petkih?  Ne čudim se, da otroci ne jejo, saj te hrane ne poznajo.Še mi ga kupimo redkokrat, saj ni poceni.

Naj bo čimbolj preprosta hrana kot je bila nekoč....

Danes zjutraj pri sinu v šoli ni ňihče hotel navadnega jogurta Mu. Pa sem sina vprašala, če bi kak jogurt vzel domov in je bil za! Ali ne bi bilo preprosto ostanke podarit staršem za katere se ve, da potrebujejo hrano oz že sošolcem, ki bi karkoli vzeli, kar ostane?  Če je že je zapakirano....Ne da to tovorijo kuharce  .....

10. okt 2014 19:41

Trixi,

ob tvojih jedilnikih, ki jih tu objavljaš, zanesljivo ni cena razlog, da nimate lososa večkrat na mizi.

Res ne vem, od kod staršem ideje, da mora šola misliti namesto njih. Pa tudi ne, kaj je narobe z lososom. A ocvrte ribje palčke bi bile pa v redu ali kaj? V prvi vrsti so starši tisti, ki morajo otroke naučiti jesti zdravo in raznoliko hrano in to doma. Če pa so doma neprestano pohančki in špagetki na mizi, ne vidim razloga, zakaj naj bi v šoli nenadoma bili pripravljeni jesti jabolka in jogurt.

10. okt 2014 20:31

No, morda bi bil pa čas,  da v šolah damo tudi oblikovanje jedilnikov staršem v roke. Pa morda še pripravo hrane?  Kuhati za 200, 300 ali še več otrok ni tako enostavno, kot si kdo predstavlja. 

Res, na naši šoli se je domač sadni jogurt, prosena kaša na mleku, domača skuta, v šolski  kuhinji pečeni buhteljni, štrudl, marmorni kolač, kruh, ki so ga prejšnji dan spekli na bližnji kmetiji v krušni peči itd. Lososa mi še nismo kdaj videli v šoli. Goveja juha je kuhana  zjutraj isti dan, z domačim korenčkom, peteršiljem, ribance pa kuharica naredi v šoli, prav tako pire, restan krompir, njoke, zelenjavne juhe tudi... S kuharicami imamo res srečo, ko se pogovarjam s kolegicami z drugih šol, lahko rečem samo kapo dol. Pri nas hrane iz vrečk in lončkov skoraj ni. Pa kljub temu veliko hrane pristane v pomijah.

Kaj pa se razume pod "preprosta hrana"?

In kateri starš bi vsak dan prišel v šolo po hrano, ki ostane? 

Pa da noben otrok ne je jogurta Mu?????

 Vsa hrana, ki po koncu kosila ostane, se MORA ponuditi nekje v jedilnici in jo učenci lahko vzamejo.

Še enkrat citiram rimljanko:

"Mislim, da je le ena rešitev vseh teh težav, ki pa si je ne želi nihče, pa jo, žal, marsikdo že skuša. Lakota, pomanjkanje,....pa ne za ene 3 ure. Skratka, časi, ko je bil kruh zaklenjen, kot praviš. Če ga je sploh kaj bilo."

marjja

10. okt 2014 20:36

Marjja,kapo dol pred vašimi kuharicami..bravo...

10. okt 2014 21:02

Marja, zelo dobre kuharice imate. Hvala za vsa razmišljanja, a širša slika niso samo šole. 

10. okt 2014 21:33

Marjja se strinjam s teboj.A samo primer,glede tega, da se hrana, ki ostane ponudi po koncu kosila v jedilnici.Tukaj nastane problem,kajti otroci,kateri imajo kosilo in ga plačajo povedo staršem,da pa eni dobijo zastonj in starši se začno pritoževat.Drugič,vem,ko računovodkinja opazuje,če bi slučajno kdo,ki nima plačanega kosila prišel na kosilo.Včasih se res to zgodi in potem kuharice takoj opomni.Na žalost je to resnica.

Jaz tudi ne mečem hrane vstran.Bi rekla,kar se da recikliram,mamamia,je napisla kako je porabila ostanek krompirja.Ravno danes pa sem čitala en spletni časopis,katere hrane ne pogrevat,pa je bil omenjen,krompir,meso..No jaz bom še naprej reciklirala.Trenutno sva sama,pa me še zanese,da česa preveč skuham.

10. okt 2014 22:03

Rimljanka je napisala: Tvoj drugi stavek je pa stavek tipičnega birokrata.  Do danes nisem bila birokrat, a obstajajo že preiskušeni načini, kako se problemi rešijo. Da ne zaidem preveč v detajle. Daj, povej, kako bi TI rešila problem, ne, kako naj bi drugi ukrepali. 

Mislim, da je le ena "rešitev" vseh teh težav, ki pa si je ne želi nihče, pa jo, žal, marsikdo že skuša. Lakota, pomanjkanje,....pa ne za ene 3 ure. Skratka, časi, ko je bil kruh zaklenjen, kot praviš. Če ga je sploh kaj bilo. 

Iz česa vsega so po vojni pekli kruh! Iz ajde, krompirja, otrobov, ržene moke, vsega mogočega. In  kako se je to razlezlo in pacalo pri vaškem peku, kamor so ga nosili ljudje v peč. Zdaj je to moderen zdrav kruh? 

En majhen predlog, brez natančnih raziskav vzrokov:  Nagrada za najboljši razred pri ravnanju s hrano - javna pohvala in še nekaj konkretnega. Samo pohvala ima vćasih povratni učinek: Kar ti se trudi, ker  si bil pohvaljen!  

Pa saj ne ostaja hrana samo v šolah. Ali o ostalih nihče ne upa govoriti?

Lakota, pomanjkanje - žal to nikoli ne prizadene bogatih, tega razslojevanja je vsak dan več.  

10. okt 2014 23:42

Pri nas doma res ni zavrzene hrane.Prav vesela sem ker je nasa kanta za bioloske odpatke konec vsakega dneva skoraj prazna.

Npr. krompir. Velikokrat sem slisala in videla kako ga mecejo stran. Kot ces, saj je poceni in star ni zdrav.

Po mojem mnenju to ne bo drzalo. Ce ostane pire krompir, nic hudega.

1.Eno ali dve jajci , malo moke in imamo recept za svaljke. 

2. Malo mleka ali smetane,zmesamo, posujemo sirom in zapecemo v pecici nasljedni dan.

Kuhan krompir je lahko nasljednji dan restani krompir. Ali dodatek v minestrici.

Za vsako hrano je resitev. Samo cas si moramo vzeti in malo premisliti. Sem pa tudi mnenja da ljudje (druzine), ne mecemo hrane stran. Veliko vecji problem so restavracije in trgovine.........

Lp in dober tek,  teta