Poslovno darilo

19. sep 2014 20:40

Mamamia, ne govorim o podcenjevanju, da ne boš narobe razumela. Sploh ne. Prav greh se mi zdi da delam, ker s temi stvarmi res nimam kaj početi. Ali pa če mi čaji ali piškoti ne gredo dol, naj se silim in jih pod vsako silo jem?  

Še vedno lahko ceniš izdelavo, rokodelsvo, delikatnost izdelka in namen obdaritve... Če bi vse shranil in razstavil (zdaj si predstavljal, da se to dogaja že tam enih 28 let, po 5 do 6 daril na leto), bi bila hiša polna suvenirjev drugih in ne tistega, kar je sicer meni pri srcu). Saj veliko, še posebej slovenskih daril,  še vedno imava in to se sklada z vsem ostalim. 

Kar sem hotela povedati je, da ne glede na to, kako je tebi nekaj neprecenljivo, se lahko zgodi, da nima v očeh nekoga drugega iz druge kulture, nobene dejanske vrednosti oz. nimajo s tem kaj početi. Tudi za najboljšo potico sem slišala: Oh, tole je pa zanimivo (that's interesting, povedano na najprijaznejši možni način, da je jedcu neužitno). Potica se v tujini obnese kot prigrizek h kavi ali del zajtrka (namesto kruha, masla in marmelade). Kot sladica pa nikakor. To so moje osebne in po 25 letih še vedno boleče izkušnje. 

Vanja

19. sep 2014 20:45

Tamara, mogoče dobiš tukaj kakšno idejo:

http://med.over.net/forum5/read.php?151,9234536

sicer ni ravno za moške, se pa verjetno vmes kaj najde.  

19. sep 2014 20:46

Pravi brinjevec.

19. sep 2014 21:39

Tole za potico moram pritrditi Vanji. Nam je skoraj nekaj svetega, a moja ameriška žlahta tudi meni, da je zanimiva. Če pa kaj ne maram, je to, da je jed zanimiva. Jaz si to vedno prevedem, da ni ravno zanič, a nič posebnega.

Z darili je pa res en velik križ. Jaz bi jih kar ukinila. Poleg tega, da nimam nobene ideje, smo dejansko tudi pretirali s podarjanjem, sploh, ker imamo vsega dovolj in preveč. A včasih se pa zgodi, da se kdo tako iskreno razveseli kave in čokolade. Meni se je to zgodilo pred kratkim in sva bili zadovoljni obe, jaz in gostiteljica.

V naši veliki družini si podarjamo samo še hrano in pijačo. Vino ali kaj žganega, piškote, potice, da ne naštevam.

19. sep 2014 22:26

Naor, po navadi pustijo skoraj vse od tistega, kar je zanimivo.  Jaz potico, mega opotičeno lepo "prodajam" kot škrobni del zajtrka. Podobno kot maslene rogljičke, polnjene s oreščki, čokolado, skuto. Po navadi gre, je pa res tudi malo bolj sladka, delam Lonino, a količino sladkorja zmanjšam in orehe skoraj podvojim. 

19. sep 2014 23:29

Tudi suhe gobe  in jabolcni krhlji z licno zavito skodelo za suho sadje so lahko lepa  pozornost.

20. sep 2014 10:26

Opozorilo: Tole ni za nežne duše. Takisto ni za tiste, ki slabo prenašajo neposredna dejstva. Takisto ni za tiste, ki slabo prenašajo zložene stavke.

Jaz sem poskušala kakšne dve strani nazaj, limnol je povedala - kot ponavadi, "u sridu"....pa sporočilo nekako ni bilo slišano, vse dotlej, dokler ni Vanjič s kanonom

Ker sporočilo gre takole: Če se človek na eni točki izpoje z obdarovanjem ene osebe, potem je čas, da s tem početjem za nekaj časa nehal.  In premisli, v katero smer gre ta odnos. In po premisleku se bo lahko odnos izboljšal ali poslabšal, to, da bi ostali isti, pa se ne more zgoditi.

Ker, ko ima nekdo enkrat tako prisilo nad sabo, kaj podariti (in to osebam, ki so drugače prijetne in okej in se rad z njimi druži), govori predvse o tem, kaj tisti, ki si je zadal nalogo podarjanja, pričakuje od sebe. Ker to, da je "treba nekomu niekaj podariti, kot znak pozornosti...." je vedno naš domislek. Tak imperativ si vedno dajemo sami.  In namesto vprašanja; kaj podariti, se velja vprašati. Zakaj pa mislim, da moram to storiti, kdo to pričakuje od mene...?  In naj si to vsak odgovori sam zase. Če je odgovor v stilu: moram nekaj podariti, ker oni vedno, kaj si bodo pa mislili, če ne bo darila.....Potem naj zazvoni alarm. Ker govori o nizki samopodobi, ki se jo poskuša zamaskriati s presežnim obdarovanjem.

BTW: Ko se poslovno in prijateljsko začne mešati, gre posel počasi v franže. Videno n-krat, ne glede na panoge. V poslu se na dolgi rok zmaguje s korektnostjo in kolegialnostjo, vse ostale emocije pri tem motijo.

Darila za otroka - če jih kupi poslovni partner - NISO poslovna darila. Ozrioma, če so jih kupili s službeno kartico, se resno velja vprašati, koliko so pa še privatno-službenega prelivali? Ker taka vprašanja se slejkoprej postavijo tudi na davkariji in če koga najdejo pri neustrezni porabi (stroški, ki po naravi niso poslovni, pa se tako prikazujejo in se tako zmanjšuje osnova za davek na dobiček, ergo gre za potencialno davčno utajo, vedno najdejo majhna podjetja.

Tudi je v času recesij in nezaposlenosti, ki se ne zmanjšuje....nekako nespodobno kupovati poslovna darila. Resnični carji povedo, da so denar za darila namenili kakšni lokalni NGO ali pa za kak drug humanitaren namen.

20. sep 2014 13:16

Mogoče pa bi lahko podarila čokolado z cvetnim prahom,mislim, da jo izdeluje čebelarstvo Božnar.Je nekaj posebnega na pogled in tudi po okusu.

Dežnik z motivom idrijske čipke,pa letos tudi prav pride.

20. sep 2014 15:20

Jasno, podariš lahko kar koli.

Ampak verjemite, darilo tako ali drugačno, na poslovne odnose ne vpliva popolnoma nič. Kvečjemu hranite svoj lastni ego ("...ker jaz pa vedno nekomu nekaj dam, on pa naj naredi s tem, kar hoče" - verjemite, saj tudi naredi). Z nekom na drugem koncu sveta dobro sodeluješ ali pa ne. Je zaželen partner za nove projekte ali ne. Ima ali zna tisto, kar ti potrebuješ, ali pa nima (ne zna). Ti je simpatičen ali ne. In vse to je popolnoma, ampak čisto zares popolnoma neodvisno od daril. Ker če nabašete na nekoga - ali pa ste vi tisti nekdo, ki ga k sodelovanju vzpodbujajo povštrčki za klekljanje in orehi v medu - may the Force be with you.

Sonja

20. sep 2014 17:49

Draga, krohotam se in usta me bolijo od smeha...