Pražen krompir iii.

27. avg 2014 11:01

Hvala Blanši 

28. avg 2014 13:20

No evo, ena ideja za pražilce krompirja na srečanju. Takega naribanega do zdaj na srečanjih še nisem videla.

31. avg 2014 18:01

Nisem ravno brala vsega, ampak po nasvetu ome, se mora čebula vedno bolj zapečt, torej biti bolj temno rjava. Potem gor krompir, posolimo in to je to. Jaz dodam potem še drobno naseckan česen in peteršilj. Fenomenalno.

Ne vem, kakšna kemijska reakcija nastane ob praženju čebule na bolj temno, ampak rahlo pražen ali bolj steklen čebulček nikoli ne da tako dobrega okusa.

31. avg 2014 18:13

Titta, ja, ampak tista popečena čebula greni! Samo "posteklena" čebula mi naredi res čuden okus  po nebu in strani jezika (pravim, da me praska) in ravno zaradi tega nikoli nisem marala restanega krompirja. Pa sem ga morala jesti 20 let in nikjer in nikoli ni bilo drugače. Verjetno imam brbončice bolj občutljive. Na podobno vižo, kot imajo nekateri super posluh. 

31. avg 2014 19:34

Vsak ima svoj okus. Kaj češ, zato verjetno obstaja festival praženega krompirja: koliko ljudi, toliko receptov. Je pa delala oma po dunajski kuhinji, sicer je včasih zalila z govejo juho, če je ni bilo, pa je bil kar tak.  Včasih je kuhanje moč navade. Glavno , da je pražen krompir na masti (ali olju), z malo čebule in malo soli. Pa je ta pravi...kakorkoli.Krompirja je pa tudi toliko vrst, da te glava zaboli...