3. jul 2014 8:45
Tole spodaj je brutalna resnica, vseeno svetujem tudi občutljivim dušam, da tole preberejo.
Pri karieri je (če se človek tega kolikor toliko resno loti) tako, da je treba danes misliti na to, kaj bomo počeli četz tri leta. Tista o tem, da so priložnosti kar okoli in okoli in da se vedno kaj najde - no, ja, na eni točki je treba nehati verjeti v pravljice. Posledično to pomeni, da mora vsak, ki je v zaposlitvenem kolesju: od nekoga, ki je ravnokar končal faks pa do vseh, ki smo še kar zaposleni.... imeti nek razvoj i plan za sedaj in za naslednja leta. Ni to blazno romantično in ni posebej lepo, je pa učinkovito. Razlčika je samo v tem, da je bilo včasih zadosti, da je človek nekje v zadnjem letniku faksa začel iskati službe in pripravništva, sedaj se pa ta faza seli lepo v drugi letnik faksa. Skratka, kdorkoli je naredil prvi letnik faksa (to pomeni, da vpis ni bil čisto mimo in da se morebiti vseeno najde v izbranem študiju), naj lepo začne delati na planu za po faksu in naj poleg zabavnega obštudijskega življenja opredeli tudi svoje poštudijsko življnej. Ker z lufta ne bo nič padlo. In da se razumemo: tudi vsa leta po tem z lufta čisto nič ne pade. Je treba delati in z eno pametjo tudi promovirati to, kar se dela in šele potem se pojavijo možnosti za napredovanje.
Vendelina jr.
