Diplomo imam, pa vendar sem nezaposliva oseba

18. jul 2014 8:53

Ognjič

18. jul 2014 9:05

Zakaj bi me uporaba tujega jezika delala 'bolj brihtno'? Tvoja interpretacija, ne moj namen.

In tista zadnja trditev pa ni ravno točna, ne bom pa sedaj celega foruma skenirala za objave, da lepo nazorno pokažem in dokažem nasprotno. In moja uporaba dejansko ni pačenje, za razliko od kakšnih drugih primerov, ob katere se pa noben ne spotika. ;)

Chill, dude.

18. jul 2014 9:08

Tudi se spotikamo, itak, da se...enako neuspešno je, kot v tvojem primeru . Pa malo drugače zveni, če se to dogaja pri mišicah raznih športnikov, kot pa v tem konkretnem primeru tu.

18. jul 2014 9:49

Veliko nas je, ki uporabljamo tuje izraze, in s tem ni PRAV nič narobe.

geez, take it easy :P

Life is war against boredom~

18. jul 2014 10:17

Ma res, ampak vsak naslednji je boljši. Le tako naprej!

18. jul 2014 10:18

Dobro no, zdej se pa delaš že malo "pametno".

Namesto preprostega oprosti, je sedaj potrebno dolgoveziti in se spotikati ob Ognjič, ki bi lahko s svojo modrostjo bila samo vzgled.

A si razmislila (in vsi ki uporabljate tuje izraze) da so na forumu poleg takih ki obvladate (mo) tuje jezike tudi taki ki jih ne in glede na to da je forum namenjen vsem bi bilo prav da se izražamo v materinem jeziku kolikor se le da, ali pa vsaj prevedete.

Tudi jaz če berem nek forum in je nekaj izrazov v kitajščini nimam pojma zakaj se gre in mi je brezveze.

18. jul 2014 10:28

 testeninca, ne ga srat, jaz sem modra samo včasih pozimi, ko je (če je) -20 zunaj... ko odmečem sneg, sem že rdeča 

18. jul 2014 10:47

Prav lepo vas je brati, čisto vse , 

In ne mislim prilivati olje na ogenj, niti je moj namen da kogarkoli zagovarjam, samo a ni nobena pomislila da kar je MiriBon napisala, ni mišljeno tako slabo ket se bere. Je pač asociacija, in ne vem za boga miloga, zakaj bi se opravičila .

Ne, polna luna ni... je nekaj drugega...

PMS...

18. jul 2014 11:06

No, ko sama berem izraze v španščini/francoščini ipd., ki jih objavi npr. vendy jr., me ne moti preveč, če/kadar ne vem, kaj točno pomenijo. Pogosto me nasmejejo, ne samo, ker je zelo enostavno dognati iz konteksta, za kaj se gre, ampak tudi zato, ker dodajo ekstra stilistični učinek. Res da znajo biti tujejezični elementi včasih tudi malo 'too much', vendar je to (vsaj zame) prej izjema, kot pravilo.

Če koga res zanima, kaj pomeni neki izraz, ki ga ni razumel, pa seveda ni greh dejansko vprašati, kaj je bilo mišljeno. Sama z veseljem razložim, če kdo kaj vpraša, in zaradi tega nihče ne izpade neumen.

'Znanje' jezikov, ali prej drobci 'tujščin' sem pa tja, pa res nimajo nič z inteligenco, dajte no.

Upam da mirc ne zameri, ker malo perja otresamo v njegovi temi. ;)

#drama

Edit: pozabla dodat - tuji izrazi navadno niso nikoli bistvo objave, ampak prej kozmetični dodatek, tako da ne razumem, kako zaradi tega nekdo 'ne bi imel pojma', za kaj se gre, but ok ...............

Life is war against boredom~

18. jul 2014 13:01

Da vas obrnem na temo samo, dodajam svojo zgodbico :) 

Seveda tudi moja osnova "previsoka" izobrazba, ampak ok tokrat naravoslovna smer :)

Takoj po zaključku faksa in podelitvi veleumnega naziva " dipl. ing. nekaj nekaj" pridobim službo za točno konkretno izobrazbo, ki se je bohotila v zbirki življenskih dosežkov. Nadomeščam (za moje pojme zelo uspešno) porodniško slabi dve leti. Po vrnitvi sodelovke celo delodajalec obljubi ohranitev mojega delovnega mesta in nadaljevanje kariere v podjetju. Waw, sanjskooo. To traja točno 3 mesece, na kar ugotovijo, da firma slabo stoji in da sva dve predragi. In dobim papir o napotitvi na izredni dopust in grem.

Zblojenih misli in dejanj odidem na ZRSZ, kjer mi prijazni svetovalec (beri: nesposoben!!!) pove, da naj se prirpavim na brezposelnost vsaj eno leto, v kolikor bom imela srečo! V glavi se mi zvrti in misli zaidejo v črnino.

Po dnevih šoka pridem ik sebi in rmasto ugotovim, da bom stvar pregrizla in mu pokazala, da pridem do službe takoj. Pošljem 50 prošenj, kličem in se osebno reklamiram, dvakrat drugi krog, obakrat vzamejo drugega. Prav. Delam vmes postransko za najemnino in živim od privarčevanega denarja, ki kopni.

V pol leta stanje nespremenjeno, iščem "široko", edino tujino še nisem premlela v svoji glavi...

Ampak, še vedno sem mnenja, da večno ne bo tako stanje, ker bo država propadla, jaz ne bom, dokler imam trmo in voljo in zdravje in pamet in energijo in optimizem.

So pozitivne stvari v takih situacijah: nehaš kupovati navlake in ogabno hrano, ker kupuješ po premisleku "ali res rabim to?" in zelo pomembno (!): denar resnično je sveta vladar, ampak ne pa sreče. Da grem v hrib, ne rabim denarja, rabim pa dve funkcionalni nogi... Skratka...

Pridejo pa zelo depresivni dnevi, ker si želiš implementirati ves intuziazem, znanje in voljo, ki je v tebi, pa se zdi, da nekako ni variante...

Nas je pa veliko...ZELO VELIKO....