Diplomo imam, pa vendar sem nezaposliva oseba

28. jun 2014 10:58

Ko si mama, si mama za vedno. In delček tvojega srca gre po svoji poti, in ti lahko le tiho biješ še zanj, naj mu gre dobro...

28. jun 2014 13:38

Problem je res v tem, da ogromno staršev želi svoje življenje še enkrat živeti "skozi svoje otroke".

28. jun 2014 23:13

O super, tud to obstaja.Blossom, prosim napiši še kakšno povezavo. Hvala.

29. jun 2014 1:01

Jaz sem bila zaenkrat aktivna le na te, tako da drugih zaenkrat ne poznam. Malo pogooglaj, se pomoje hitro kaj najde.

29. jun 2014 1:42

Tega je res ogromno, res pa je, da je začela večina zanje zaračunavati. Odvisno je tudi od tega kaj te zanima. Osebno se mi zdi ena od boljših strani https://www.udacity.com/ ... predavanja sestavljajo tisti, ki sodelujejo pri googlovih projektih kot avto, ki se sam vozi ipd. Res top zadeva če si za umetno inteligenco ipd. Je pa precej draga stvar. Lahko si pogledaš tudi https://developers.google.com/university/courses/ 

Za programiranje imaš potem recimo http://www.codecademy.com/ ki je super za osnove in zastonj.

Eden bolj splošen je še: https://www.edx.org/

Pogooglaj kar te zanima. Večinoma so strani precej specifične, je pa vsega veliko.

3. jul 2014 2:44

Škoda, ker preslabo obvladam angleščino, zanimive povezave. 

3. jul 2014 8:21

Za bolj ambiciozne:

https://careers.un.org/lbw/home.aspx?viewtype=SJ&

3. jul 2014 8:45

Tole spodaj je brutalna resnica, vseeno svetujem tudi občutljivim dušam, da tole preberejo.

Pri karieri je (če se človek tega kolikor toliko resno loti) tako, da je treba danes misliti na to, kaj bomo počeli četz tri leta. Tista o tem, da so priložnosti kar okoli in okoli in da se vedno kaj najde - no, ja, na eni točki je treba nehati verjeti v pravljice.  Posledično to pomeni, da mora vsak, ki je v zaposlitvenem kolesju: od nekoga, ki je ravnokar končal faks pa do vseh, ki smo še kar zaposleni.... imeti nek razvoj i plan za sedaj in za naslednja leta.  Ni to blazno romantično in ni posebej lepo, je pa učinkovito. Razlčika je samo v tem, da je bilo včasih zadosti, da je človek nekje v zadnjem letniku faksa začel iskati službe in pripravništva, sedaj se pa ta faza seli lepo v drugi letnik faksa. Skratka, kdorkoli je naredil prvi letnik faksa (to pomeni, da vpis ni bil čisto mimo in da se morebiti vseeno  najde v izbranem študiju), naj lepo začne delati na planu za po faksu in naj poleg zabavnega obštudijskega življenja opredeli tudi svoje poštudijsko življnej. Ker z lufta ne bo nič padlo. In da se razumemo: tudi vsa leta po tem z lufta čisto nič ne pade. Je treba delati in z eno pametjo tudi promovirati to, kar se dela in šele potem se pojavijo možnosti za napredovanje.

3. jul 2014 11:41

Tako. Pa nikoli jezika šparat :) saj nikoli ne veš kje se ti lahko ponudi kakšna zanimiva priložnost.

Je pa tako, da tudi, ko se ti končno posreči in se zaposliš (četudi za nedoločen čas), to ne pomeni, da je pa sedaj to to in smo zazihrani do penzije. Tudi, ko si že v službi in se v njej dobro počutiš, ne smeš nehat gledat okoli sebe. Če ne drugega vsake toliko osvežiš CV in potreniraš razgovore.

Meni osebno najbolj pijejo energijo in živce ljudje, ki non stop jamrajo, sami pa za svoje cilje ne naredijo kaj dosti. Saj tudi sama kdaj pa kdaj pojamram, ker vsak dan pač ni s soncem obsijan, ampak nekateri moji sodelavci jamrajo z dneva v dan. Me res zanima kaj jim to pomaga - meni prav nič.

3. jul 2014 12:40

Žal tako razmišlja v 90% ali več ljudi s province. Če vprašaš mlado osebo kje se vidi čez 10 let, te čudno pogleda ... na tem stolu, kot sem sedaj, kje pa?? ...