Diplomo imam, pa vendar sem nezaposliva oseba

4. jul 2014 9:09

Živjo!

Vem, kako težko je v današnji državi dobiti službo. Jaz predlagam dvoje:

1) Pojdi ven iz države in skušaj najti delo, za katero si študirala, oziroma, vsaj nekaj v zvezi s tem. Če boš uspešna pri iskanju, boš dobila potrebne izkušnje. nato pa lahko izbiraš; lahko ostaneš tam, kjer si dobila službo, ali pa se vrneš nazaj v SLO in zaprosiš za želeno službo. Seveda nič ni 100%, tako, da se opiraš precej na srečo.

2) Delaj zastonj! Kot vidim, je velik problem slovencev, da nihče noče delati zastonj( sicer kdo pa bi?). Pa vendar, delaš zaston, saj bi delodajalci radi imeli delovno silo, ki je ni potrebno plačati, ti pa pridobiš delovne izkušnje, mogoče še celo kako referenco s strani delodajalca, nato pa se s pridobljenimi izkušnjami skušaš zaposliti. Seveda je na kratki rok to težko, saj si boš morala denar nekako drugače pridobiti za življenje, vendar se na dolgi rok to še kako splača. To govorim zato, ker sem tudi sam tako dobil službo.

Pa LP in srečno

4. jul 2014 9:28

Ne vem no, mogoče jaz živim v neki zablodi, vendar menim, da tako zelo težko tudi ni. Moja kolegica npr. je šla sama do ene vrtnarije, potrkala na vrata in vprašala, če koga rabijo. Sedaj dela tam že tri leta, in sicer sezonsko. Spomladi in jeseni, ko je veliko dela. V zimskih in poletnih mesecih pa je ne potrebujejo. Dela pa res cele dneve, ampak ji ni problem, ker je zelo pridna. Seveda pa si dolgoročno želi nekaj bolj stalnega. Ampak trenutno še zaključuje faks in ji to odgovarja.

Jaz osebno sem takoj po končanem faksu (5 let nazaj), sprejela študentsko delo v Ljubljani kamor sem se vozila iz Celja. Mesečno sem dobila 600 eur (ko sem šla na dopust pa npr. pol manj), tako da sem si pokrila prevozne stroške, malico, kakšno kavo pa nekaj malega je ostalo. Delo sem sprejela, ker sem imela možnost zaposlitve (če se bom izkazala) in sem jo tudi dobila. Ker sem se takrat odločila, da grem delat zaradi izkušenj in ne za plačo, imam sedaj službo v Celju in se mi ni treba več vozit tako daleč. Je pa res, da sem zaposlena še vedno za določen čas in da še ne vem kako se bodo odločili zaradi trenutno ne neajbolj rožnate situacije.

Povedat hočem, da so časi res težji kot so bili pred 10 leti, vendar se ne sme vreč puške v koruzo, saj se dobri in perspektivni kadri iščejo ves čas. Zaradi pestre ponudbe delovne sile, so tudi ponudniki dela postali izbirčni oz. bodo s 400 prejetih prošenj za delo imeli kaj izbirati.

4. jul 2014 9:43

Moja izkušnja je enaka, z visoko izobrazbo nikakor do zaposlitve. Pa sem začela pošiljat prošnje, da imam končano le srednjo šolo, poslala nekaj prošenj tudi tako da sem navedla le osnovno šolo... No pa sem dobila zaposlitev za srednje šolsko izobrazbo res je da danes še vedno nisem plačana oz. zaposlena z mojo največjo izobrazbo, ki jo imam končano, ampak se ne sekiram, zaenkrat imam službo, delo mi leži, plača je redna... se pa kasneje (ko otrok odraste in ne bo toliko bolnišk) vidim v svoji trenutno končni izobrazbi. Včasih je pač žal treba kaj zamolčat in stopit korak nazaj. Nasvet iz ene od agencij, ki se je izkazal še kako uporaben, pokažite koliko izobrazbe imate le za toliko kot sprašujejo...

4. jul 2014 14:57

Kakšne pa so te vaše "visoke" izobrazbe? Po napisanih prispevkih si ne predstavljam dobro.

4. jul 2014 15:33

Verjetno se s tem misli vsaj diploma, čeprav danes tudi ni tako težko prit do nje in ne pove dosti o tem ali je nekdo res sposoben za opravljanje določenega dela ali ne. V veliko podjetjih tudi stopnja izobrazbe ni dovolj, da te zaposlijo. Pomembne so predvsem izkušnje, znanje tujih jezikov, računalniška pismenost, komunikativnost, doslednost, delo na projektih.....odvisno od področja dela. (In ja, tukaj se pojavi večno vprašanje Kako do izkušenj, če pa ti noben ne da možnosti?).

Tudi jaz poznam primer, ko se je punca zaposlila s srednješoldko izobrazbo v trgovini, diplomo je pa zamolčala. Meni se zdi to čisto OK. Imaš vsaj delo in vir prihodka med tem pa iščeš druge priložnosti. Pa ni bog, da se neki ne najde!

4. jul 2014 16:01

Lopatka, imaš prav. Moje mnenje je pa takšno. Dela je pri nas dovolj. Če hočeš preživet, boš delal to kar je na razpolago, ali pa se prijavi za finančno pomoč in se preživljaj s 260,00 €. Res je težko, če pomisliš koliko let si zapravil za študij, potem pa nič. Vsi drugi izgovori so v glavah tistih, kateri gredo na razgovor za delo, istočasno pa molijo samo da ne bi dobili dela. Vsak pač ima pravico do svojega mnenja. Vem, da bodo sedaj letele kritike. Samo en primer: sin je izučen trgovec in izučen finomehanik, sedaj pa dela v optiki. Živi pa le, in to dobro. Lp iz Maribora

4. jul 2014 20:38

Ma, Vendelina, jaz sem kar c/p. Pa četudi bi pisala, bi napisala z "j". Kaj češ, sem pač provincialc in fines prestolnice ne obvladam najbolje   - ali pa sploh ne.

lp

4. jul 2014 21:14

"če pomisliš koliko let si zapravil za študij, potem pa nič."

Mislim, da pri nas nimamo kaj jamrati. Redni študij je zastonj, pa še bonitete so na prehrano, prevoz, stanovanje, otroški dodatek, zdravstveno zavarovanje, študentsko delo...

In študij ni zapravljanje časa - razen, če si počel kaj drugega, kot pa tisto kar bi kot študent moral ;-)  Katero smer si si izbral, pa je (bila) tvoja odločitev, mar ne? 

LP

6. jul 2014 14:05

O, pa še kako bi morali jamrati zaradi tega, redni študij namreč ni zastonj, ampak ga plačujejo davkoplačevalci. In ne bi nam smelo biti vseeno za to, kako se porablja naš denar (skupaj z ostalimi naštetimi bonitetami).

7. jul 2014 10:54

Saj smo tudi bivši študentje sedaj davkoplačevalci. Sicer pa sem jaz plačala redni podiplomski študij, ker sem pač izbrala takšen program. Zato mi niso nič davkoplačevlaci "častili".

Kaj vse drugega davkoplačevalci plačujemo, ki pa ni tako koristno. Da se ne bom spuščala v socialne transferje in tiste, ki to veselo izkoriščajo, ker se jim "ne splača" hodit v službo.