Diplomo imam, pa vendar sem nezaposliva oseba

3. jul 2014 8:45

Tole spodaj je brutalna resnica, vseeno svetujem tudi občutljivim dušam, da tole preberejo.

Pri karieri je (če se človek tega kolikor toliko resno loti) tako, da je treba danes misliti na to, kaj bomo počeli četz tri leta. Tista o tem, da so priložnosti kar okoli in okoli in da se vedno kaj najde - no, ja, na eni točki je treba nehati verjeti v pravljice.  Posledično to pomeni, da mora vsak, ki je v zaposlitvenem kolesju: od nekoga, ki je ravnokar končal faks pa do vseh, ki smo še kar zaposleni.... imeti nek razvoj i plan za sedaj in za naslednja leta.  Ni to blazno romantično in ni posebej lepo, je pa učinkovito. Razlčika je samo v tem, da je bilo včasih zadosti, da je človek nekje v zadnjem letniku faksa začel iskati službe in pripravništva, sedaj se pa ta faza seli lepo v drugi letnik faksa. Skratka, kdorkoli je naredil prvi letnik faksa (to pomeni, da vpis ni bil čisto mimo in da se morebiti vseeno  najde v izbranem študiju), naj lepo začne delati na planu za po faksu in naj poleg zabavnega obštudijskega življenja opredeli tudi svoje poštudijsko življnej. Ker z lufta ne bo nič padlo. In da se razumemo: tudi vsa leta po tem z lufta čisto nič ne pade. Je treba delati in z eno pametjo tudi promovirati to, kar se dela in šele potem se pojavijo možnosti za napredovanje.

3. jul 2014 11:41

Tako. Pa nikoli jezika šparat :) saj nikoli ne veš kje se ti lahko ponudi kakšna zanimiva priložnost.

Je pa tako, da tudi, ko se ti končno posreči in se zaposliš (četudi za nedoločen čas), to ne pomeni, da je pa sedaj to to in smo zazihrani do penzije. Tudi, ko si že v službi in se v njej dobro počutiš, ne smeš nehat gledat okoli sebe. Če ne drugega vsake toliko osvežiš CV in potreniraš razgovore.

Meni osebno najbolj pijejo energijo in živce ljudje, ki non stop jamrajo, sami pa za svoje cilje ne naredijo kaj dosti. Saj tudi sama kdaj pa kdaj pojamram, ker vsak dan pač ni s soncem obsijan, ampak nekateri moji sodelavci jamrajo z dneva v dan. Me res zanima kaj jim to pomaga - meni prav nič.

3. jul 2014 12:40

Žal tako razmišlja v 90% ali več ljudi s province. Če vprašaš mlado osebo kje se vidi čez 10 let, te čudno pogleda ... na tem stolu, kot sem sedaj, kje pa?? ...

3. jul 2014 13:36

In kje točno je ta provinca?

3. jul 2014 13:43

Marjja...

3. jul 2014 14:15

Punce ni se treba zapikovat v vsako besedo.

3. jul 2014 14:23

No, takšna brihtna buča bi pa že morala znati povedati, kaj je provinca, če zna napisati besedo, a ne Čarli08?  Ti povem, da zna tudi kar precej nas iz province celo ločila uporabljati bolje, kot ti iz (predvidevam) strogega centra prestolnice.

3. jul 2014 14:34

Moja provincialna hči spada očitno v 10% -  v jeseni  si bo drznila iskati službo v Nemčiji, zdaj gre pa na oglede za 14 dni. Delala je pa že 1 leto na Irskem. Si predstavljate, " djevojka sa sela"?

3. jul 2014 15:24

Išči v googlu pod "open educational resources" .

Veliko najdeš na povezavi http://edtechpost.wikispaces.com/OER+Dynamic+Search+Engine

Vsi linki žal ne delujejo, tudi niso dostopna vsa predavanja, ampak če se sprehodiš skoznje, boš zanesljivo našla veliko zanimivega.

Pa TedX in TedX Ljubljana.

Da ne govorimo o videolectures.net

3. jul 2014 16:13

Provinca je vedno stvar mentalne geografije. Tko je shvatio, shvato je.