7. jun 2014 23:13
Pred leti se mi je zljubilo vožnje z vlakom. Pa sem se odpravila k možu na obisk, bil je v zdravilišču. Vlak je prišel, a zunanjost me je odbijala. Grafiti taki in drugačni, kar strah me je bilo, saj tako poslikavo kažejo v filmih o narkomanih. A notranjost je bila boljša. Vožnja mimo podirajočih objektov, ki so bili nekoč postaje, skozi džunglo grmovja, ki sega skoraj na progo. Na postaji v Ljubljani so se vsuli k meni neki čudni prosjaki, pred njimi sem pobegnila v stranišče.
Zrinila sem se mimo kolesa in šare in v smrdečem okolju počakala, da ni bilo nikogar več pred vrati. Kljub temu, da sem imela plačano karto za vlak, sem naprej šla na avtobus. Vlak me prej ni videl dolgo časa, po tej izkušnji me tudi ne bo, če bom le imela drugo možnost. Prav nič me ne vleče, da bi šla preverjat, če so razmere že kaj boljše.
Katrca11