Predem se usuje plaz kritik - vem, da pravi rimski lonec ni glaziran (sem prebrala večino preteklih tem) in da se glaziranim različicam pravi 'gurmanski lonec', ali pa enostavno obični obdelan glineni pekač s pokrovom.
Imam pa naslednje težave oz. vprašanja, ker sem pri njihovi uporabi še precej bosa...
1) Na zadnje, ko sem v njem pekla kruh (mešanica bele in polnozornate moke), se mi je 'sesedel' oz. je med peko upadel. Ideas why?
2) Opažam več vrst nasvetov glede njihove uporabe.
Nekateri ga za peko kruha segrejejo in potem vržejo vanj testo za kruh brez gnetenja (ali obstaja možnost, da pekač poči? kako močno pa se ga v takih primerih sploh lahko segreva?), spet drugi pustijo, da kruh v njem vzhaja in ga nato dajo v hladno pečico (kakšen je potem postopek - pol časa na višji temperaturi zaprt, potem pa znižaš temperaturo in odstraniš pokrov za končnih 20 minut? + meni se je tako enkrat MOČNO prijel na zgornji del pokrova, kjer pač ni bilo peki papirja... :s)
3) Kako je z okusom v primerjavi s pravim rimskim loncem - čisto drugo zgodba, ali pač primerljivo?
4) Predvidevam, da se ga ne namaka, ker je glaziran (ali pač? pokrov je namreč brez glazure).
5) Je sploh mogoče dobiti tisto značilno tanko skorjico kruha, ki navadno nastane ob peki pri zelo visoki temperaturi v vročem loncu (a-la na način kruha brez gnetenja), če je lonec na začetku hladen (kruh v njem vzhaja) in se počasi segreva ter dolgo peče.
6) Glede na mojo zadnjo polomijo ne vem, ali se mi še splača v njem peči kruh, bi pa probala mešanico zelenjave in rib - se bodo okusi prav tako (ali vsaj primerljivo dobro) mešali, kot v pristnem rimskem loncu?
7) Groza me je, da bi počil, če bi v zelo vročega dala testo/hrano sobne temperature. Je bojazen upravičena, ali pa poči samo, če bi v vroč lonec vrgla npr. zmrnjeno testo oz. hrano? Do kakšne temperature pa ga je sploh priporočljivo segrevati (nekje sem prebrala, da samo do okoli 180 stopinj, kar pa se zdi zelo malo za peko kruha).
Life is war against boredom~