29. apr 2014 1:23
| srccek je napisal/a: |
Žal sem tukaj prepuščena sama sebi in moram sama sestavit.
|
No, to se mi zdi pa neodgovorno od ostalih "sotrpinov". Namreč, zahvalila naj bi se v imenu staršev, pa si ostala "prepuščena sama sebi".
Ja, ne vem, no ... večkrat sem bila sama v podobni vlogi (kot mati osnovnošolcev na zaljučkih šolskega leta in podobno), predvsem zato, ker nimam treme in zadržkov stopiti pred skupino ljudi in pač povedati nekaj. Ampak VEDNO sem se želela dobiti vsaj z večino njih in se pogovoriti o tem, kaj naj bi jaz v njihovem imenu povedala.
Tako da, draga srccek, če se počutiš izgubljena in obremenjena s tem, kako "bo izpadlo" to zahvaljevanje v imenu VSEH staršev, pokliči vsaj nekaj tistih najbolj aktivnih, dobite se nekje in jm daj vedeti, da bi rada dobila še njihovo mnenje. Saj boš v svojem nagovoru župniku predstavljala tudi NJIH in ne samo sebe - torej je pa ja pomembno, da sodelujejo, pa čeprav "iz ozadja".
Sicer pa, ponavljam še enkrat, povedale so tudi druge: iskreno povej, zakaj se zahvaljujete, kako ste zadovoljni vi in vaši otroci ... saj tudi sorodniku za rojstni dan ne voščimo z neko oguljeno frazo, pač pa se potrudimo, da je voščilo namenjeno res njemu, a ne :)
Mojca
