Sivi lasje...zakaj pa ne?

26. apr 2014 14:25

Lučka, če je nekdo star v glavi, mu nobena zunanja stvar ne bo pomagala bolj mladostno izgledat. Problem nastane pri tistih, ki so polni energije in se počutijo mlade, ko pa se pogledajo v ogledalo in se pojavi vpprašanje: Joj, kako utrujeno izgledam, pa spoh nisem!

Tam 15 let nazaj sem svoji mami nabavila nova očala (z lečami in pregledom vred), se je pogledala v špegel in si rekla, joj, zdaj izgledam pa 10 let mlajša. In to so komentirali dejansko vsi.

Moj dragi je moj navečji cheerleader. Če bi njemu postalo čisto vseeno, kako izgledam, mu zame ne bi bilo kaj prida mar in jaz bi gvišno ukrepala. 

Drugače pa, kar se make-upa tiče, je dizajner Clavin Klein lepo povedal: The best thing is to look natural, but it takes makeup to look natural. 

Vanja

26. apr 2014 14:39

Res je, tudi karakter Dolly Parton v Jeklenih magnolijah pravi: There is no such thing as a natural beauty.  In to v smislu, ne sprenevedajte se, naravne lepote brez mejkapa ni. Je samo naraven videz utrujenosti.

26. apr 2014 14:55

Ta tema me je tako pritegnila, da sem se samo zato registrirala tukaj :) Z mojo mamo sva se pred nekaj dnevi pogovarjali ravno o tem - rekla je, da razmišlja o tem, da si bo pustila sive lase in da se ne bo več barvala. Najprej sem bila skeptična, zelo proti, saj se mi zdi, da ženske to zelo zelo postara in naredi občutek, da so neurejene. Potem pa sem se spomnila na mojo profesorico iz faksa, ki izgleda s sivimi lasmi fenomenalno, mladostno...

K temu izgledu pripomore to, da je vedno urejena, očitno v telesni formi in z velikim nasmeškom na obrazu.

Ugotavljam edino to, da morajo ženske s sivimi lasmi v večini spremeniti barve svojega make-upa in oblačil, saj dobijo drugo 'barvno lestvico', ki paše k njihovem obrazu. Če jim uspe uskladiti barve oblačil in make-upa lasem, potem super, v nasprotnem primeru pa izgledajo lahko zelo 'bolano' - bledo in posledično postarano.

Pravljicarka

26. apr 2014 15:50

Pravljičarka, meni se zdi zelo neumestno, da daješ sem gor sliko tvoje toršice iz faksa. Ona ni javna oseba, kot so igralke ipd. in ni, da bi o njih komentiral. Poišči na netu damo podobnih barv kar se las in obleke tiče, potem lahko kako rečemo. 

26. apr 2014 15:57

Drage dame,

pri vsej vehementnosti bi se bilo dobro zavedati, da - tako kot nas nekdo občuduje, se s povsem enako pravico nad našo pojavo tudi nekdo zgraža. Ker tako kot se ne razpravlja o okusih (jagenjček ali odojek, pariška krema ali ganache, krilo nad ali pod koleni, riba iz Pule ali zarznjena z ljutomerške potujoče ribarnice....) , se tudi o nekaterih načelih ali načelih prepričanjih pač ne razpravlja. Ker so osebna. Tako kot so osebne izbire in osebne odločitve pač v privatni domeni tistega, ki jih sprejema. In lepota je tako ali tako že od nekdaj bila v očeh tistega, ki jo gleda.

Ko smo že pri tej temi, Umberto Eco je, poleg Imena rože,  spravil skupaj še marsika drugega, poleg ostalega tudi dve knjigi, za kateri nisem prav prepričana, da jih imamo tudi v slovenščini, ampak eni se reče "Storia della Bellezza a cura di Umberto Eco", drugi pa "Storia della Bruttezza a cura di Umberto Eco". Po domače Zgodovina lepote in Zgodovina grdote Umberta Eca. Predvsem slednjo si je poučno pogledati, kako se je spreminjal pogled na grdoto. Ker grdota (danes je to malo politično nekorektno, pa ji rečemo nemarnost ali nekorektnost ali nenegovanost ali edinstvene poteze) je  - kakor koli obrnemo - pomenila strah pred vsem, kar nas vse nizogibno čaka: "grdi" ljudje so bili vedno tisti, ki so bili bodisi bolni, bodisi iznakaženi, ali preprosto stari. Nalijmo si raje čistega vina: ali sprejmemo to, kar nas čaka, ali neizogibno odrivamo v prihodnost, dokler se da, medtem pa svoje argumente pakiramo v tak ali drugačen celofan "skrbi zase" in "negovane samozavesti". Vsak se s seboj in svojo projekcijo lastne prihodnosti bojuje na svoj način. Naj se - prav je tako. Pustimo torej, da vsakdo svoje skrbi in strahove doživlja, izživlja in blaži na svoj način. Pa naj bodo umetne trepalnice, slikonske dojke, lasni vložek, prvi maraton za 50. rojstni dan  ali samo Prefernce de L'Oreal enrat vsake dva meseca. Ali pa vaški frizeraj, za boga milega, saj tudi vaške frizerke morajo od nečesa živeti, in hudičevo krvavo si zaslužijo svoj kruh.

26. apr 2014 16:50

Vanja_v__ZDA: sliko sem dala sem ravno zato, ker je javna oseba. To je slika, ki je bila del njene kampanije za voiltve v DZ (in je visela na plakatih po mestu), ima svojo stran na Wikipedii.... Se pa strinjam, da če nebi bila javna oseba, bi bilo to zelo neprimerno.

26. apr 2014 17:01

Sama se z mojo sivino nekako kar ujemam, moram pa povedat, da se veliko bolje počutim in po moje bolje izgledam, če se namažem in našminkam kot, če se ne. Sem se pa vedno tako, da to ni nič novega. Po moje sivi lasje potrebujejo malo pomoči pri primerni garderobi in dodatkih, da se bolje počutiš.

26. apr 2014 17:23

Pozdravljeni,

naj še jaz kot moški povem svoje mnenje. Popolnoma se strinjam z limnol . Vse to kar je zapisano pa drži tudi za moške. Marsikatera žene reče, moj mož je pa zelo šarmanten - ker je kar precej siv ali samo ob straneh. Jaz pa pravim takole. To ni nič drugega v moških glavah, kot mišljenje, da nijansiranje ali barvanje las samo za ženske. Prej bi rekel, to je moška šlamparija.

Jaz imam 63 let, ob straneh sem kar siv, vendar si mesečno dajem na lase preliv za nijansiranje in pokrivanje sivih las. ( to ni barva ). To pa zaradi tega, ker mislim, da tudi moški mora v zrelih letih dobro izgledat. Tako kot jaz kljub mojim letom rad pogledam lepe in prikupne dame, tako se tudi meni dopade, če me katera od njih lepo pogleda.

Vsem skupaj lep in prijeten vikend iz Maribora.

26. apr 2014 17:30

Pravljičarka, sorry. Potem kar povem, da je na sliki totalno sprana. 

Kuhinja.Slo, si me spomnil na enega tipa iz moje soseske, za katerega žena (in vsi ostali po vrsti) ni vedela, da si barva bradico. Po dveh letih menda ni več zdržal in ji je povedal. Jasno, da jo je skoraj kap.

26. apr 2014 18:04

hehe, ta me pa spominja na naš lokalni politično popolnoma nekorektni vic še iz časov gimnazije.....

....ob 20 letnici poroke žena, malo obotavljajoče, reče svojemu možičku: "Veš kaj, dragi, saj vem, morala bi ti povedati že prej.... kako naj rečem.... ah, bom kar direkt. Torej, da boš vedel, jaz sem farbenblind."

Pa mož pogoltne slino, malo menca, potem pa reče: "Veš kaj, draga, če sva že pri tem.... kako naj rečem.... ah, k vragu: jaz tudi nisem iz Kungote, kot sem ti rekel na prvem randiju, ampak, da boš vedela: jaz sem v renici iz Konga."