Sivi lasje...zakaj pa ne?

31. maj 2014 15:54

Drage dame, spet se oddaljujem (moderator2, živjo, če sem predaleč, briši ) od osnovne teme, a poleg strani o poslikavah s kano na glavah onkoloških bolnic, sem našla še en lep projekt. Ki ga sprejemajo ženske, ki si tega želijo, seveda. Tiste, ki jim je to všeč in se zaradi tega bolje počutijo.
Tokrat ne gre za poslikave, pač pa trajno, pravo tetoviranje. Nekatere gospe, ki so prestale opreracije raka dojk, se odločijo, da bodo svoje brazgotine prekrile s "tatu umetninami". Za zmeraj. Obstajajo skladi, kjer se zbira denar, da ženskam plačajo take posege, k projektu pa se pridružuje vedno več vrhunskih umetnikov tetoviranja.
"The healing power of ink"

in recimo "P.ink"

31. maj 2014 16:14

Vem,da se mnoge ne boste strinjale z mano,vendar mi je tole še manj všeč,umetniško,vendar sama tega ne bi nikoli,res nikoli uporabila,sploh ker je trajno,pač stvar okusa, denarja in sprejemanja, pa brez zamere,takšno je moje mišljenje.Sem se pa že srečala z rakavo boleznijo in izgubo las v ožji družini,ampak v tistem trenutku zdravljenja nobeden  še pomislil ni na lase,ampak če bosta kemoterapija in obsevanje pomagala,ampak žal... Spoštujem pa ljudi,ki so pogumno in močno premagali to zahrbtno bolezen,ki lahko doleti vsakogar, vsa čast.  

31. maj 2014 16:20

Ni treba povdarjat, nam je vsem jasno, kaj ti misliš.

31. maj 2014 19:29

Saj ne gre za strinjanje ali nestrinjanje. Za take posege,kot je tole tetoviranje ali poslikave se itak odloči vsak sam, zaradi sebe in ne zato, da bi se drugi z njim strinjali

In prav vsak ima pravico do lastnega odnosa do česarkoli, lahko ti je všeč ali pa niti malo, to je stvar vsakega posameznika in prav je tako. Zakaj pa bi morali vsi enako oblečeni, počesani ali misleči po svetu hoditi, ane 

3. jun 2014 2:34

Vidim da je tema še aktualna, čeprav je malo iztirila. No ja, tetoviranje tudi  meni ni všeč, pri nas je praksa taka, da ženske že pred kemoterapijo naročijo lasuljo,zelo podobno pravim lasem in je torej prehod skorajda neopazen.Ali pa se pobrijejo in morda zavežejo šal zanimive barve in oblike.

Poznam jih veliko,ki so po kemo barvanje opustile, rekle so da je to pravi trenutek za spremembo, ne samo tisto z barvo, v bolezni se je lestvica vrednot močno spremenila in je torej barvanje posledično  nekje na  koncu. So pa  različni zdravniki barvanje prej kot ne odsvetovali,( ne sicer prepovedali ) , velika večina žensk se potem ne barva več. Tako pri nas.

V prejšnji temi o barvanju las  sem zasledila izračun Vendeline jr, koliko njo stane barvanje in striženje.  Tam nekje 700 evrov letno  je naračunala kakih  7 let nazaj.

Mene  bo moja  nova zelo kratka  siva frizura stala  letno 230 eur in 6-7 ur časa, tudi letno, ki ga bom  presedela v salonu. Razliko bom( bi) z veseljem porabila za cunje, take, ki pašejo k sivi glavi.  Ampak  najverjetneje  jih bom podarila komu, ki nima za osnovne potrebe, kaj šele za barvanje.

Kot sem že enkrat prej napisala: sprememba je očitna, popolnoma drugačna frizura, nova  moderna očala, bolj intenziven make-up in če potegnem črto.... taka sem si  dosti bolj všeč.

Tako da cila, odloči se in spremeni look. Sploh k zeleni barvi  listov rož  in trave( glede na to, da si tudi ti  navdušena vrtnarka in še kaj )  mnogo bolj paše siva kot kaka oranžna ali viola.. Pred grozljivimi narastki se pa poskrijejo celo  in  tudi  solata bolj slabo raste.

3. jun 2014 6:22

At a girl!!! 

3. jun 2014 7:34

Upam, da tudi oranžne polže manj privlači  . Sicer sem pa bila pridna in vseskozi vztrajala na približku moji naravni barvi, ki so jo moje rastlinice očitno dobro sprejele   .

Zamislila sem si, da bi mi frizerka počasi s prameni spreminjala barvo proti sivi, da bi se izognila narastku, a pravi, da to ne bi dobro izpadlo. Domenili sva se, da pri barvanju ostaneva še tele poletne mesece, ko se bo barva sama od sebe posvetlila zaradi sonca, septembra pa štart.  Upam, da ne bom hodila okoli šekasta  kot kravica Milka.

3. jun 2014 13:46

A ti babka 1951 si bila osebno že v tej situaciji? Ko že tako suvereno zapiraš kljune vsem, ki tega zaenkrat še niso doživeli?

Ker sem sama to doživela, ti bom pa povedala, kako je to iz prve roke.

nola, najprej bi ti rada odgovorila, mojega kljuna ti ne boš zaprla, če si sama doživela izpad las zaradi bolezni, potem ti iz vsega srca privoščim, da ti prihodnost nameni veliko sreče, kar se zdravja tiče, veliko optimizma in osebnega zadovoljstva.

O ne, prav osebno, mene ni doletelo, sem pa iskala znanje, veliko tega, da sem se znašla v kalvariji, ki je prizadela mojo ožjo družino...

Srečo imamo, da se trenutno pobiramo, zopet polno živimo, kaj bo življenje prineslo jutri, s tem se pa več ne obremenjujemo, smo se naučili živeti za danes...

Ti pa svetujem, lažje boš živela, če se ne boš ob druge spotikala, ko boš našla ravnovesje v sebi, na druge še pomislila ne boš

Ozri se okrog sebe, sonček sije povsod, čeprav ga kdaj pa kdaj oblaki povsem zakrijejo

3. jun 2014 14:39

limnol, nič se bat, iz mojih vznesenih poti, znam še vedno skreniti tudi na tiste, bolj osamljene, ki so mi veliko ljubše, o čem drugem, pa tudi jaz raje ne bi, ker bi moderatorji spet imeli preveč dela, je že tako, da je laž veliko več vredna, kot resnica, ter sprenevedanja veliko bolj koristna za skupno dobro.

3. jun 2014 16:37

Srečno pot torej. Se mi zdi, da bi se še s samo Pitio prej kaj zmenil.

Sicer pa imam zdaj na dopustu čas proučevati glave svojih sotrpink v kampu, pobarvane in sive (glede na predsezono je nadpoprečno veliko sivih - ampak večna je videti prav v redu in zadovoljnih na tem svetu). Se mi torej zdi, da k vsemu napisanemu resnično ni več kaj dodati. Za mladostni videz in življenjsko energijo je barva las resnično zadnja, ki kaj doprinese; 99% leži v tem, čemur bi se lako reklo "biti odrkit/a sam/a s seboj" (ker iste težavice zelo mučijo tudi delček moškega sveta) in "znati živeti v svoji koži".