Zanima me ali je boljše, da je okvir za peko torte iz aluminija ali iz rosfraja oz. kateri materiali so boljši? Imam namreč oba. Hvala.
tej_a
Temo je spremenil(a) tej_a dne 30. mar 2014 8:34
Zanima me ali je boljše, da je okvir za peko torte iz aluminija ali iz rosfraja oz. kateri materiali so boljši? Imam namreč oba. Hvala.
tej_a
Temo je spremenil(a) tej_a dne 30. mar 2014 8:34
30. mar 2014 11:15
Aluminij. Manj koroziven, bolje prevaja toploto, lažji, enostavnejši za vzdrževanje.
Drejček
30. mar 2014 12:31
drejcek je napisal/a: |
Aluminij. Manj koroziven, bolje prevaja toploto, lažji, enostavnejši za vzdrževanje.
|
*ebiga Drejček, ti ustreli kozla! Aluminij je " zelo " koroziven ( že slabe kisline, kot npr. oetna ( kis ) ga nažirajo ), res je lažji in dobro prevaja toploto. Rostfraj ( po angleško steinless steel ), pomisli kaj pomenijo besede v prevodu, je zlitina železa in nikla, zelo odporna na korozijo, uporablja se za v kemijski indeustriji.............
Odgovor na zastavljeno vprašanje: rostfraj vsekakor, po moje, če nič drugega je veliko trši in bo lahko zmeraj lep, ne bo videti prask od čiščenja.
ežoj
30. mar 2014 13:09
Tudi meni ni ravno šlo v račun to, kar je napisal Drejček, pa sem si mislila, se bo že oglasil kdo, ki te stvari bolj obvlada.
rrr
30. mar 2014 17:10
eeee Drejček....kaj pa tvoja kemija?
klari
30. mar 2014 19:17
Zdaj, ko sem si vzel čas, bom odgovor utemeljil, ker sem nedeljsko čiščenje zaključil:
- Če govorimo o čistem aluminiju (99,99%), ima Ežoj popolnoma prav.
- Glede na to, da je bilo vprašanje primerjave med aluminijem in nerjavnim železom oz. jeklom, katerih v metalurgiji poznamo malo morje - od ogljikovih do zlitin z nikljem, manganom, kromom, silicijem, itd. - pa je bilo meni vprašanje razumljeno kot primerjava zlitin in ne čistega aluminija; dve zelo pogosti aluminijevi zlitini sta namreč AlSi9Cu3 in AlSi10CuMn. Aluminijeve zlitine vedno bolj izpodrivajo uporabo železovih, ker so lažje za obdelavo, imajo nižjo temperaturo tališča, kar pomeni občuten prihranek energije, manjšo specifično težo, čemur sta zelo hvaležni tako letalska kot avtomobilska industrija, kemijske lastnosti, vključno s korozijsko odpornostjo, pa so vedno bolj enakovredne jeklom oz. jih v določenih primerih celo presegajo. Za posebne namene pa se uporabljalo posebne zlitine, npr. z volframom, ki pa so prej izjema kot pravilo oz. se zaradi visoke cene uporabljajo le, če ni drugih možnosti.
- Iz zgodovine vemo, da se prva uporaba železa pojavi v antiki, na prehodu iz grške v rimsko kulturo, da ne omenjamo Perzijcev in ostalih civilizacij tistega časa. Ja, Aleksander Veliki je bil uporabnik bronastega in ne železnega ali celo jeklenega orožja. Prva znana jeklena orožja segajo v pozno obdobje starega Rima, izpopolnila pa so se v srednjem veku, od koder so najbolj znana Damaščanska, samurajska in skandinavska jekla. Vsa ta jekla so zgolj in izključno ogljikova in v najboljšem primeru na koncu nitrirana, prve uporabne zlitine z drugimi elementi pa se pojavijo šele v renesansi.
- Zakaj zgodovinske navedbe? Do bakra in kositra, ki sta glavni sestavini brona, in železa, ki je vir za jekla, je v primerjavi z aluminijem lahko priti. Klasično pridobivanje aluminija s pretaljevanjem rud je bistveno prepotratno z energijo, zato se ga nikoli niso poslužili, z uvedbo električne energije pa se je pridobivanje aluminija predstavilo v popolnoma novi luči: z elektrolizo oz. galvanotehniko. Svoje čase je elektroliza aluminija potekala tudi v Talumu, sedaj pa so to prepustili državam, ki elektiko pridobivajo iz hidroelektrarn iz ogromnih vodnih zajetij - na primer Egipt, ki ima za Asuanskim jezom postavljeno hidrocentralo, ki proizvede več in cenejšo elektriko kot slovenska nuklearka in vse termocentrale skupaj. Posledično imajo jekla za seboj cca. 2000 let razvoja, aluminijeve zlitine pa zgolj dobrih 100 let. Je pa dejstvo, da je aluminija bistveno več na razpolago v zemeljski skorji kot pa železa.
- Ker sem vse skupaj napisal iz glave, po spominu in iz večletnih izkušenj dela v livarni, je, sploh kar se zgodovine tiče, lahko kakšna napaka, kar se pa materialov tiče, sploh zlitin, so pa navedbe točne. Ko bo stroka dokazala drugače, sem pripravljen vrniti svojo diplomo iz materialov in nanotehnologije na kemijski faks na Univerzo v Ljubljani.
Pa še moj končni odgovor Teji o pekaču (Ežoj, presenečen bi bil, kakšne so posledice na rostfraj loncu, ki ga imam izključno za kuhanje hibiskusovega časa): če govoriš o čistem aluminiju, je ta mehkejši in kemijsko manj obstojen od rostfraja, ampak še vedno bolje prevaja toploto, kar malce zmanjša možnost, da kaj zažgeš. Predvidevam, da Te praske, do katerih bo prišlo zaradi uporabe na obeh materialih, ne bodo motile, prav tako pa oboje lahko pomivaš v pomivalnem stroju. Če pa imaš na izbiro al. zlitino, bi pa odločitev, ki bo v vsakem primeru Tvoja, morala biti precej lažja; glavni lonec v mojem gospodinjstvu je poleg voka iz tolčenega železa namreč ponev (fi24) iz aluminijeve legure s titanovo prevleko, ki je pred leti z menoj priletela iz daljnega Severa, proti kateri pa se skrijejo vsa jekla, tefloni, emajli in keramika. Doživljenjska garancija.
Drejček
31. mar 2014 23:50
Glede na to, da imaš oba doma, jih preizkusi in se odloči, kateri ti bolj odgovarja...
Jaz osebno bi izbrala rostfraj...
Sunny09
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Trixi |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Lazanja v slow cookerju
Borovničevi cmoki z orehi in pehtranom