Krst pri savici

17. mar 2014 21:23

Prosim, da zapise, namenjene le eni osebi, pošljete njej na ZS, ne sodijo semkaj.

18. mar 2014 8:13

Sam vam tastarim babam je res dolgčas, da se ne morte upret in ignorirat.  Kaj vse si vzamete kot provokacijo

18. mar 2014 8:25

Ne morem si kaj, da glede Prešerna in Cankarja ne bi napisala nekaj besed, ki so jih napisali drugi. Oba zelo cenim, Povodnega moža in Uvod h Krstu pri Savici uspešno plasiram mali nečakinji, ki zdaj še ne ve, kdo je Prešeren, ampak dramtični učinek tekočega besedila v moji umetniški izvdbi pa jo vedno prevzame. Ko bo čas, bo verjetno z veseljem ocenila njegove osebnostne poteze.

Pravijo, da je Prešernova zgodba malce drugačna.  Jelovškova je prišla k njemu gospodinjit in je bilo jasno, da mu bo nedolžna mladenka v okviru gospodinjenja nudila tudi druge usluge. V tem času so razsajale spolno prensoljive bolezni, zato so gospodje imeli pri hiši mladenko za tonemensko rabo, ki jih je odvrnila od take nevarnosti in tako naj bi bilo tudi z Jelovškovo. Otroci so pač bili produkt dejavnosti in ne ljubezni, zato je tudi razumljivo, da ni bil čustveno navezan niti na otroke in se ni poročil z materjo svojih otrok.

Drugo dejstvo je neuslišana ljubezen do Julije, v katero se je zaljubil, ko je bila stara 13 let. Danes bi ga označili za pedofila, sicer pa je Jelovškova prišla k njemu pri 15ih, in ni bilo tako neobičajno. Bila je njegova muza, ga navdihnila, verjetn pa ni naključje, da si je izbral nedosegljivo.

Tisti, ki so pregledali njegovo strokovno delo, so prepričani, da je bil izjemno slab pravnik in da je pravi čudež, da je sploh dobil državni izpit. Problem je bil v njegovem slabem znanju, ne le v slovenstvu. Ga je pač zanesla svoboda, kar se je seveda poznalo tudi pri njegovem delu.

Še ena zgodba. Vsa leta so nas fotrali z doktor Fig, vendar pravijo, da je bila zgodba drugačna. Doktor je bil zelo reven, fige drage, razen za polno kupico ni imel denarja, zato menda ni res, da bi med otroke delil posušene smokve. Ker je imel težave z dovoljenimi substancami, je bil osebnostno in telesno prizadet zaradi učinkov utapljanja skrbi, kar naj bi vplivalo na delovanje njegovih sfinkterjev, zato je od njega padalo, kar pač je. Zato so otroci za njim kričali glede fig, ki niso  zrasle na drevesu.

( Moja mama me vedno, ko ji prinesem Dobnikove Prešernove fige, pomenljivo pogleda in reč " fig, fig !" )

Ok, tekst bo prizadel vse učiteljice slovenščine, to je pisalo tudi v tistem zapisu, vendar to prav nič ne vpliva na moj odnost do njegove poezije.

Glede Cankarja je svoje povedal dr. Marijan Košiček v posebni knjigi, kjer je zmotno napisal, da je Ana Lušin, bojda njegova edina ljubezen, pokopana v Slovenskih goricah, ker ni res. Njegove ugotovitve Cankarjeve osebnosti ne morem ocenjevati, vendar je očitno, da se Košiček res lotil obravnave.

Veliko delov Cankarja znam izust in ga večkrat vzamen v roke. Pred časom sem iskala prostovoljca, ki bi na svojo hišo napisa. " Ivan, skuhaj si že sam svojo kavo !" .Vsaka podobnost s poprečnim Slovencem, ki se na zrela leta obeša na svojo zgarano mater, je nesramna, nekako pa ne verjamem,  da Cankar ni imel otrok, ker so geni očitno šli po svetu z nespolno delitvijo.

Skušam dokazati, da je slovenščina lahko celo zabavna.

18. mar 2014 8:35

Frina vsemu, kar si napisala,, edino, tega, da bodo učiteljice slovenščine prizadete, ne razumem. Zakaj bi bile?  Menda jih (nas) pa ja nimaš za tako ozkoglede? 

18. mar 2014 8:37

@marrja: Frina se referira na Drejćka in naor (glej prvo stran tegale).

18. mar 2014 8:59

Ah, ja, sorry, kapiram. Sem pričakovala nekaj v tem stilu:

(si ne predstavljam sebe take)

18. mar 2014 9:10

Uf! Še dobro, da na Kulinariko pridem samo "vsake kvatre enkrat". Če bi tale forum spremljala od začetka, bi me vsak dan metalo pod strop.

Hja, slučajno sem tudi jaz z mojimi di(v)jaki ravno ta čas pri ljubem nam Prešernu in veselo skupaj prebiramo Krst pri Savici. Sicer pa:

a) Ringaraja(??) le kako si bila v OŠ odlična, ko pa so že pred nekaj leti ukinili splošni učni uspeh?!

b) Dobiti oceno odlično (5) v OŠ pri slovenščini ni ravno umetnost.

c) A se ti ne zdi malo bedno, da se na forum prijaviš samo zaradi enega Črtomira?!

č) Obstaja ena dijaška spletna stran, kjer najdeš vse živo (in mrtvo) za srednješolsko plonkanje. Samo pazi, ker včasih plonkamo tudi prfokse.

d) Ko se v razredu pojavi debata o Francetu, babah in alkotu, operiram z enim dejstvom: tudi vi cele dneve visite po kafičih - a ste zato alkoti. Temu sledi zelo zanimiva debata, ki se ponavadi zaključi z a-ha efektom.

No, zdaj pa hitim k mojim srčkom. Bogomila je ravno razložla Črtomirju, da se je pokristjanila. Le kaj temu sledi??

18. mar 2014 10:07

Vsekakor je na mestu (kar se tiče debate z dijaki) tematika o veri in ateizmu, o vsem, kar se je grdega godilo v imenu vere in na drugi strani o toleranci in sprejemanju, ki izvirata iz neobremenjenosti ali iz nezaznamovanosti z vero. Verska problematika je nadtema Krsta, ljubezen med dvema v tej zgodbi je le pot do tega razmišljanja, avtorjeva stališča o teh rečeh pa tudi sovpadajo z ugotovljenim, mar ne?!

Držim pesti, da dijaki zmorejo neobremenjeno vstopiti v zgodbo ter se skozi vse plasti tematik in motivov prebiti do spoznanja, zaključka, ki se jim bo zdel smiselen, dober ter ga bodo znali jasno utemeljevati s svojimi stališči, ne da bi v to vpletali dogodke iz umetnikovega življenja.

Hvala vsem slavistom, ki jih vodite po teh poteh.

18. mar 2014 10:35

Ko berem vse tole o Prešernu, mi je prišlo na misel, kako to da smo Slovenci izbrali Zdravljico za svojo himno. Ali smo hoteli celemu svetu povedati, kakšnega pijanca imamo za svojega največjega pesnika ali smo želeli povedati, kako zelo aktualne verze je pisal že v prvi polovici 19. stoletja. In če ne bi napisal nič drugega kot Zdravljico in pil in proizvajal fige, bi bil zame še vedno genij. Vi pa kakor hočete.

Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.

Pa nisem neka fanatična tršica, sploh nisem tršica, le dobro se še spomnim iz šole, ko so nam razlagali, kako je naš pesnik oral ledino in pisal verze, ki jih danes ceni cel svet, saj takrat slovenski jezik ni bil tako bogat kot je danes, on je pravzaprav ponesel slovenščino kot enakovreden jezik italijanščini, nemščini itd. v svet. 

In danes smo ljudje, ki smo polni samih sebe in se z neverjetno lahkotnostjo spakujemo in se smejimo temu pijančku.  Saj ne vsi, a tudi samo eden je preveč.

Pa brez zamere.

18. mar 2014 13:58

Naor, bravo!!

Ko gledaš filme ali bereš biografije tujih narodov o svojih literarnih junakih, umetnikih, so vedno narejeni spoštljivo, majčkeno idealizirano (saj so vendar njihovi junaki), čeprav se da izvedeti, da so bili pijanci, kurbirji, shizofreniki, včasih enostavno - norci. Mi smo pač o Prešernu naredili temno nadaljevanko, na podlagi katere lahko sklepaš, da če ni bil totalka in je bruhal za vogalom, je pa mačkast jokal zaradi prijateljev, ali f****. Kdaj je pisal in kako je zmogel pisati kaj več kot "tri rit na cvernat nit", si komaj zamisliš. Je pa nadaljevanka "globoka, umetniška". Baje.

Slovencu je v radost potegnit v blato kar rine ven.