Velikonočni prazniki

23. mar 2004 17:18

K nam pa otroci v nedeljo zjutraj prinesejo gobo (prižgano), ki se fino kadi in potem pokadimo po hiši. Običaj je še, da se od velikega četrtka dalje ne sme več delati na zemlji (v vrtu oz. na njivi), ker je takrat zemlja "mrtva". Stara, stara teta mi je v mojih otroških letih (oh, koliko vode je od takrat že preteklo!), pripovedovala, da so ženske včasih tekmovale, katera bo prva pri žegnu. V košare so lepo zložile velikonočni žegen, ker pa je bila takrat splošna revščina (mislim, da je bilo to kmalu po prvi svet. vojni), so pod jedi zložile rjuhe, da je bilo vsaj videti, da so košare oz. cekarji polni (jedi, seveda, cunje so skrivale). Ne vem, če je to čisto res, ker sem slišala samo od tete, zanimivo je pa vsekakor. LP cervus

23. mar 2004 17:33

http://www.levstik.net/podoba/sege.pdf

23. mar 2004 17:52

Ne samo, da so pod žegen žložile rjuhe, pač pa tudi drva. Moj oče mi je pripovedoval, da je ena soseda nesla zelo velik jerbas (to ni košara, je okrogel z nizkim robom in dvema ročema) na glavi (kot je bila navada). In potem se je spotaknila in stresla vsebino. In ven so se zakotalila drva. Si predstavaljate, v kakšni stiski so živeli naši predniki?! Stara resnica je, da je bil včasih kmet samo trikrat na leto sit; in sicer na veliko noč za zajtkr, za semenj (farno žegnanje) za kosilo in za pusta za večerjo. Mimika Sporočilo je spremenil(a) mimika dne 23. mar 2004 17:54:13

23. mar 2004 18:11

No naj povem kaksno navado imamo pa v nasi vasi. K zegnu ne nesemo v cerkev, vendar pride zupnik v dnevno sobo (v hiso kot se rece po domace) v eno izmed his v vasi(vsa leta v isti hisi) in vsa vas se zbere tam, kjer zupnik opravi zegen. No naj povem da smo relativno majhna vasica, s cca 80 ljudmi, tako da ni velike guzve, saj vsi itak ne pridejo. Je pa zanimivo in mi je vsec, nekako bolj domace je, pa se zupnik se rad malo poheca, tako da ni vse uradno in zategnjeno kot v cerkvi.Ja res, povsod so drugacne navade. ANJA

23. mar 2004 20:45

Res ste se potrudile. Najlepša hvala in srečne praznike vam vsem želim! Lep pozdrav vsem! Henri

24. mar 2004 7:55

Če že govorite o običajih bi jaz dodala tole. Do velike noči je hiša mogla biti pospravljena - generalno. Potem se v soboto dopoldne delajo pirhi, popoldne se pa nese k žegnu. Vse kar je bilo požegnano se do nedelje zjutraj ni smelo jesti. STROGO smo se tega držali. Pri mojem možu pa se žegen lahko je že v soboto popoldne. Mi smo se prilagodili in jemo žegen že v soboto in pa še v nedeljo. Pospravljam pa kot trapasta, ker imam kar slabo vest, če do velike noči ni vse generalno ˇspucanoˇ. Lep pozdrav, Klavdija

24. mar 2004 9:09

In po veliki noči smo še ves teden jedli regrat z jajci v solati Loni

24. mar 2004 11:40

tole sem dobila pri brskanju po netu in sem si shranila v word ter zato ne vem naslovov, je pa vsekakor zanimivo Priprave na veliko noč Priprave na veliko noč so se začele že precej pred velikonočno nedeljo, z njimi pa je povezana marsikatera šega in verovanje. Priprava velikonočnega jajca je prav gotovo ena izmed najstarejših in najpomembnejših opravil praznovanja. Čas praznovanja velike noči je lahko v zadnjih dneh marca ali v aprilu. Ta veliki praznik je premakljiv in se obhaja na prvo nedeljo po polni luni po pomladanskem enakonočju. Zgodnji kristjani so se dali krstiti v tednu pred veliko nočjo. Krst je vstop v novo življenje, simbol tega pa je jajce, ki ima mnogo pomenov, med pomembnejšimi so: rojstvo, rodovitnost, izvir novega življenja, modrost, ženska življenjska moč, blagostanje, ... V nadaljevanju sledi nekaj praktičnih nasvetov, ki bodo zagotovo v pomoč pri pripravi pisanic ali pirhov. Kako skuhati jajca, da ne počijo? Veliko je odvisno od tega, od kje jajca prihajajo. Jajca morajo imeti trdo lupino, saj imajo več mineralov in te redkokdaj počijo. Predvsem je pomembno, da jajca začnete kuhati v hladni vodi. Barvanje pirhov 1. Poznano je barvanje jajc s posebnimi barvami, ki jih zmešamo z vodo ali risanje vzorca z raztopljenim voskom in nato barvanje. 2. Zelo praktična je uporaba različnih rastlin (peteršilj, deteljica, trava), saj vzorec ostane tudi, če jajce poči. Rastline položite na jajca, zavežite v kos ženskih nogavic in nato kuhajte v barvasti vodi. Na jajcu ostane vzorec rastline. 3. Velikonočna jajca pa lahko barvamo tudi drugače in to tako, da so obarvana brez lupine. Jajca najprej skuhamo, olupimo in šele nato obarvamo v zeliščnem prevretku. Za rumeno barvo v 1/4 l vode raztopimo dve vrečki žafrana, za rdečo zavremo 1/8 l vode in 1/8 l soka rdeče pese, za zeleno pa skuhamo 25 dag špinače v 1/8 l vode. Količina barve zadošča za 8 jajc, ki jih za 5 minut položimo v zavretek in odcedimo. Velikonočne jedi nosijo posebna sporočila Pirhi, šunka, kruh, hren, potica, ..., ja, to so jedi, ki so zelo okusne in dobrodošle na vsakem jedilniku. V velikonočnem času so nepogrešljive, saj v sebi nosijo globoka sporočila. Poslikana oz. pobarvana jajca, imenovana pirhi (izraz piros v madžarščini pomeni rdeča barva, v grščini ogenj, češko pyreti pa pomeni biti rdeč), so prvotno bila rdeče in rumene barve. Kasneje se je krašenje pirhov razvilo v eno od najlepših oblik slovenske ljudske umetnosti in domišljije. V različnih predelih Slovenije imajo pirhi različna imena: pisanice, pisanke, rumenke, remenice, remenke, predvsem pa predstavljajo simbol življenja, rodovitnosti, gotovosti, varnosti, ustvarjalnosti, upanja, aktivnosti, zmago in uspeh. Po slovenski tradiciji so najlepše pisanice dobili fantje od svojih deklet, saj je "pisanica rdeča - ljubezen goreča". Razkrili vam bomo postopek barvanja jajc, katerega so se že v davnini posluževale naše babice: 1. surovo jajce obložimo z različnimi travami in cveticami, 2. vse skupaj zavijemo v bombažno krpo ali najlonsko nogavico, 3. jajce skuhamo v vodi, v katero smo natresli čebulne olupke (barvamo lahko tudi s črno kavo ali projo). VELIKA NOČ Že davno pred nastopom krščanstva je naše ljudstvo v aprilu slavilo zmago dobrih – poletnih duhov nad zimskimi demoni. V krščanstvu so se ta slavja sicer preoblikovala, a ohranila so dediščino starodavnih običajev. Tako je še danes v velikonočnih praznovanjih vrsta poganskih prvin. Priprave na veliko noč so se začele že precej pred velikonočno nedeljo, z njimi pa je povezana marsikatera šega in verovanje. VELIKONOČNE JEDI Po dolgem štiridesetdnevnem postu so se velikonočne dobrote prilegle: gnjat, pirhi, potica pa tudi stara kranjska aleluja: jed iz posušenih in stolčenih repnih olupkov, skuhanih v svinjski juhi. Ta jed nas spominja na leto 1529, ko je bila v naših krajih huda lakota. ALELUJA 1kg repnih olupkov 1 do 1,5l suhe juhe 10 zvrhanih žličk moke ocvirki in zaseka Posušene repne olupke operemo in jih tri dni namakamo. Vsak dan vodo odlijemo in prilijemo drugo. Nato olupke skuhamo v manjši količini suhe juhe (juhe, v kateri se je kuhalo suho meso). Kuhane ocedimo in sesekljamo. Prilijemo juho, ki jo podmetemo: moko razmešamo z malo mrzle suhe juhe in med mešanjem prilijemo vreli vodi. Če hočemo, jed zabelimo z vročimi ocvirki ali z zaseko. V Poljanski dolini so repne olupke zakuhali z belo moko in zabelili z maslom.Drugje spet so jih skuhali v kaši, podmeteni z ajdovo moko ali pa kar v mesni juhi. Valvasor nam je podal opis »kranjskega žegna«, iz druge polovice 17.stoletja: prekajena svinjina, osoljena govedina, kuhana jaca in kolač. Ta je bil vedno iz bele moke, imel pa je poseben nadev.Oskrbeli so si tudi jagnje, tega so nesli k blagoslovu celo najrevnejši. Prekmurski žegen sestavlja kos mesa, slanine z mesom, pirhov, korenino hrena, kvašeno potico in vlečeno potico«vrtanek«, ki slovi kot prekmurska narodna jed.V tržaškem žegnu je bila pinca, z mlekom in rumenjaki umešan sladek in odišavljen kruh, ki so ga od zunaj namazali z rumenjakom, da se je svetil.Tržaško goriška posebnost so še menihi, ki so iz takega testa kakor pince, a spleteni v kite, ki objemajo na enem koncu rdeč pirh. Sem sodi še žolca, pršut, koromač in pobarvna jajca. Vsekakor pa so najbolj tipična velikonočna jed, povezana s številnimi šegami in simbolo – jajca – podoba rodovitnosti, izvor življenja. Rdeča pobarvana jajca se imenujejo pirhi, pisano barvana in poslikana pa pisanice. V zvezi s pirhi nastopa tudi pri nas velikonočni zajec, ki skoraj po vsej Evropi prinaša (zlasti otrokom) pobarvana in pisana jajca. VELIKONOČNI JEDILNIK Domača šunka s hrenom Piščanec v aspiku s trdo kuhanimi jajci Juha z domačimi rezanci Pečen in ocvrt kozliček ali jagnje Pečen krompir Stročji fižol v solati Rozinova potica ali druge potice ali primorska pinca Kavna kupa PRIMORSKA PINCA 1 kg moke 1jajce,7 rumenjakov, 10 dag sladkorja, 1 dl ruma, sol, 3 dl mlačnega mleka Kvasec: 4 dag kvasa, malo sladkorja, 2 dl toplega mleka, 1 žlica moke 1 jajce za mazanje V kotličku penasto stepemo jajce, rumenjake, sladkor, rum in sol. Nato prilijemo toplo mleko in stepamo dalje v vodni kopeli, da se zmes segreje. Odstavimo in dodamo kvasec. Zamesimo testo, ga nekoliko ugnetemo, nato prilijemo raztopljeno maslo, olje, dobro pregnetemo in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko, ga narežemo na tri dele in vsakega posebej pregnetemo v okrogel hlebček. Položimo v namazan pekač, vsak hlebček pokrijemo s skledo in pustimo, da vzhajajo. Vzhajane namažemo z jajcem in vsakega trikrat zarežemo iz sredine navzven. Pečemo 50 do 60 minut pri 180 C. Pirhi Velikonočno jajce je pri nas imenovano tudi pirh in še mnogo drugih imen bi se našlo, tako belokranjske pisanice, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, pisanke, praskanke, ... Načinov poslikave je več, prav tako tehnik. Pogosto je enostavno barvanje, z rastlinskimi ali umetnimi barvami, naknadna dekoracija z nalepkami in poslikavami. Te imajo pretežno geometrijske ali rastlinske vzorce. Pirhi so ena najstarejših velikonočnih jedi. Kuhana jajca barvamo in krasimo z ornamenti. Poznano je barvanje jajc s posebnimi barvami, ki jih zmešamo z vodo ali risanje vzorca z razstopljenim voskom in nato barvanje. Zelo praktična je uporaba različnih rastlin (peteršilj, deteljica, trava), saj vzorec ostane tudi, če jajce poči. Položite jih na jajca, zavežite v kos ženskih nogavic in nato kuhajte v barvasti vodi. Na jajcu ostane vzorec rastline. Kako jajca skuhati, da ne počijo ? Veliko je odvisno od tega, od kje jajca prihajajo. Domača jajca so trša in debelejša, saj imajo več mineralov in počijo redkokdaj. Predvsem pa je pomembno, da jih začnete kuhati v hladni vodi. Velikonočna jajca pa lahko barvamo tudi drugače in to tako, da so obarvana brez lupine. Jajca najprej skuhamo, olupimo in šele nato obarvamo v zeliščnem prevretku. Za rumeno barvo v 1/4 l vode raztopimo dve vrečki žafrana, za rdečo zavremo 1/8 l vode in 1/8 l soka rdeče pese, za zeleno pa skuhamo 25 dag špinače v 1/8 l vode. Količina barve zadošča za 8 jajc, ki jih za 5 minut položimo v zavretek in odcedimo. Velika noč 22. marec je najbolj zgoden datum, na katerega še lahko pade ta praznik. Kristjani praznujejo vstajenje Jezusa, praznujejo zmago življenja nad smrtjo. Jezus je vstal tretji dan po križanju. Zgodnji kristjani so se dali krstiti v tednu pred Veliko nočjo. Krst je bil tudi vstop v novo življenje, simbol tega pa jajce. Veliko noč je na nedeljo dokončno navezal rimski cesar Konstantin. Medsebojno obdarovanje z velikonočnimi jajci izvira iz čaščenja in obdarovanja boginje Eostre in še starejših poganskih obredov slavljenja pomladi in novega življenja. Jajca so darilo, ki predstavlja prijateljstvo in ljubezen. Simbolično predstavljajo kozmično jajce, torej celotno kreacijo. Velika noč se praznuje prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju.

24. mar 2004 22:20

zanimiv... jest pa tega sploh ne praznujem, zame je to še en dela prost dan pa nč druzga... dobre hrane mam zadost čez celo leto in nekako tud ne čutim te potrebe... pirhov pa že več let ne barvam več ker noben ne mara jest starih kuhanih jajc... vsi "cerkveni" običaji so mi pa itak španska vas... vsem, ki pa to še vedno praznujete, pa želim vesele in prijetne praznike... pa mirno vest vsem tistim, ki bodo pridobili kak kilogram več.... ;) Drejček Sporočilo je spremenil(a) drejcek dne 24. mar 2004 22:22:26

25. mar 2004 14:57

Drejček, to je pa res lepo od tebe, da nam ostalim, ki ob takih praznikih dobimo kako kilco več (ali pa sploh ne), čestitaš praznik čeprav si ateist. Vse to kar je napisala Kira (in priznaj, zelo se je potrudila), je pa res zanimivo branje. Tudi za take kot si ti, ki bi jih sicer spanska inkvizicija pred davnimi stoletji sežgala na grmadi . Saj sploh ni važno če "verjameš" ali ne, važno je, da jih je veliko, ki imajo veselje v pripravi takega praznika. Lep pozdrav vsem! Henri P.S.: Ali si že kdaj slišal za podoben praznik, ki bi ga priredila n.pr. davkarija Sporočilo je spremenil(a) Henri dne 25. mar 2004 14:59:48