Soči 2014 in naši junaki

16. feb 2014 8:18

Kaj pa naši hokejisti, nihče jih ne omeni tule?  Leta nazaj so komaj iz C skupine v B prilezli, danes pa na OI, pa ne le kot statosti, pač pa so Slovake premagali? Asi.

O skakalcih ne bi, naši orli so zlata vredni.

Za Mazejevo pa upajmo, da ji bo jeza zaradi petega mesta v superG dala krila, da bo jezna odpeljala VSL in dobila toliko željeno zlato. Saj je sama povedala, da zanjo drugo ne šteje - prišla je po zlate medalje, ne srebrne in bronaste. Profesionalka.

16. feb 2014 8:27

Še ena medalja, bravo Peter!!!

Hokejisti pa so itak carji na ledu, odlični so pa tudi kot navijači. Na daleč opaziš kape in bunde, ki so že zaradi te prepoznavnosti  zadetek v polno. Midva sva pokupila pol našega Petrola in raztalala nečakoma,  ki zdaj sedita pred TV s kapo, trakom,  šalom in rokavicami in tulita!.

Aja, pa še enega junaka včeraj moram omeniti: Noriaki Kasai- vse spoštovanje!!!

marjja

16. feb 2014 12:03

Kasai pa res deluje (novinarji pravijo, da takšne tudi res je) tako simpatično prijazno, da nas je najbrž veliko takšnih, ki bi mu iz srca privoščili zlato.

Tudi hokejisti so , pri nas smo včeraj tulili tudi med tekmo ZDA/Rusija in si seveda želeli, da naše današnje nasprotnike čimbolj utrudijo  in lepo bi bilo, če bi izgubili ...pa niso . Bodo pa danes . 

Pa kakorkoli se bo izšlo, za nas so naši hokejisti junaki.

16. feb 2014 15:25

16. feb 2014 15:55

Bravooo... bravo fantje!!!

Lepa tekma.

Pozdravček!

16. feb 2014 15:57

Bravo naši. Ampk tudi jaz ne morem mimo Noriakija Kasaija. Bi mu privoščila zmago, iz dna srca - če ravno srebro tudi ni za stran. Poklon do tal. Vsem.

17. feb 2014 9:03

Jaz navijam za vse in je super!

So pa olimpijske igre tudi priložnost, da se spomnimo nastopov, ki spadajo v kategorijo nepreseženo. Eden takišnih je prosti program D'Artagnan, ki ga je naredil Phillipe Candeloro 1998 v Naganu.  Koreograski in interpretativni presežek vseh presežkov in en doskok pri trojnem axlu ga je stal zlata, ampak nastopa se spomnimo pa vsi. Zmagovalec je pa že zdavnaj pozabljen.

Na tem posnetku je treba ignorirati tisto teženje od Scota Hamiltona v smislu "his jumping technique is out of control", pa tisto čudno prepričanje komentatorjev, da je treba med nastopom govoriti - kaj ko bi bili tiho? No, tudi amerišak komentatorja sta po sekvecni korakov - v naslednjih 16 letih ni bilo boljše - obmoklnila in potem na koncu se čuti žalost zaradi doskoka na obe nogi pri axlu, ampak.....tule je čisti umetniški užitek, pri katerem obnemijo še najbolj zadrti mačoti.

http://www.youtube.com/watch?v=xsGyPUXHrNA

17. feb 2014 11:06

Pa še eden najbolj legendarnih, s čustvi nabitih, elegantno dovršenih plesov: Jane Thorwill in Christopher Dean na glasbo Bolero, Sarajevo 84:

http://www.youtube.com/watch?v=t2zbbN4OL98

17. feb 2014 11:30

Ob mojem globokem nepoznavanju umetnostnega drsanja se mi vseeno presežek zdi borba Plušenka in Jagudina v njuni zlati dobi, zlasti pa na zadnjem "skupnem" svetovnem prveenstvu. Šmrc. (mi je pač prišlo na misel, ko so v Sočiju vsi moški dobitniki medalj del programa oddrsali po zadnji plati).

Sonja

17. feb 2014 11:43

Jaz tudi obožujem umetnostno drsanje. Danes me je prav razjezila naša komentatorka Jolanda Bertole, ko je za japonskega tekmovalca rekla, da premore komaj 171 cm v višino. Ja kaj naj rečem, imaš prav Vendy, ne vem zakaj niso tiho? Takele opazke me pa res vržejo iz tira. Uf, uf.