8. dec 2013 6:24
Mi smo imeli vedno, ampak res vedno, tipično nedeljsko kosilo z govejo ali kokošjo (kurjo) juho, zakuhano z domačimi rezanci ali ribano kašo. Nobene druge zakuhe. Nadaljevanje pa je bilo odvisno od juhe. Če je bila goveja, smo potem jedli govedino iz juhe, hren (samo z oljem in kisom), pražen krompir, solato. Včasih je bila poleg tudi koleraba v omaki. Če je bila juha kokošja, je mama potem to kokoš popekla v pečici in smo jedli pečeno. Krompir je bil vedno pražen, solata različna, odvisno, kaj je bilo doma.
Jedilnik se je nekoliko spreminjal glede na letne čase. Tako smo v času mladega krompirja jedli pečenega, ne praženega. Ko so bili piščanci godni za zakol, smo jedli ocvrtega piščanca. Ne spomnim se pa, ali je bila takrat tudi goveja juha ali je bila kakšna druga.
Sladice nismo imeli nikoli pri kosilu, ampak popoldne. Pa ne vsako nedeljo. Ponavadi je bil to nekakšen šarkelj z rozinami, redkokdaj potica. Razne štrudle, šmorne, palačinke ... smo jedli med tednom, nikoli ob nedeljah.
Jaz sem v svoji družini tudi dolgo gojila to tradicijo klasičnih nedeljskih kosil, le da sem jih malo dopolnjevala, predvsem s kakšnimi zelenjavnimi omakami ali prilogami, pa obnezno s sladico, ampak tudi malo kasneje po kosilu. Potem pa so se začele naše prehranjevalne želje spreminjat. Eni so/smo prakticirali makrobiotiko, eni veganstvo, eni vegetarianstvo. Tako ni zdaj ostalo od klasike nič. No, pražen krompir je ostal, pa kakšna sladica za popoldne je skoraj obvezna.
Jaz si včasih zaželim kuhano govedino s hrenom, pa si jo pripravim. Pa ni nujno, da ravno ob nedeljah.
Poznam pa veliko ljudi, ki si nedelje ne predstavljajo brez goveje juhe.
pirnica