4. dec 2013 0:26
Vendelina Jr. je super pojasnila zadeve - največ se naučiš kot insajder!
Vanilia, s "papirologijo" se boš srečevala povsod, v društvu ali zavodu (OK, tega insajdersko ne poznam). Boš videla, pri ustanovitvi društva se ti lahko stvari fino zavlečejo že pri oblikovanju temeljnega akta, statuta in sprejetja le-tega na pristojni upravni enoti.
Sama sem precej insajdersko delovala pri ustanovitvi treh neprofitnih društev (eno mladinsko, eno kinološko, eno s področja zaščite živali) in ti lahko povem, da kljub temu, da je statutov društev s teh področij, ki ti za začetek služijo kot okvir pri oblikovanju svojega, malo morje - se je vsakič kaj malega zakompliciralčo. Enkrat ali dvakrat smo dobili statut zavrnjen in dan v popravke, ker smo nekj zaštrikali s šiframi klasifikacije dejavnosti, pa se je zavleklo spet za nove mesece (OK, to je tudi zelo odvisno od referentov na UE in tega, koliko si sam "siten"), drugič se je nekaj zalomilo s podpisi ustanovnih članov, ali so bilo vloženi prepozno ali nevemkaj - skratka, takih malenkosti s področja birokracije se pač lahko nabere kar nekaj. pa ni za obupat, to je treba pač dat skozi.
Druga stvar je, da rabiš še pred ustanovitvijo take oblike druženja "omrežiti" dovolj ljudi, da bo dovolj aktivnih članov. Določeno število jih rabiš že za potrebne fukncije v društvu (predsednik, tajnik, blagajnik, upravni odbor, nadzorni odbor ...). Ker se nekatere funkcije med seboj izključujejo, moraš računati tudi s tem, da sami ne bosta mogli narediti nič.
računati moraš tudi s tem, da bo treba društvo (bom govorila o društvu, ker to pač poznam) ustanoviti, šele potem boš lahko iskala društvene prostore, če seveda nimaš možnosti čimbolj ugodnega najema (za to je treba imeti sredstva) ali nekega svojega prostora.
Šele kot pravna oseba boš lahko partner v (recimo) občinskih razpisih za brezplačno ali zelo ugodno najemanje občinskih prostorov, morda prostorov v lokalni osnovni šoli, župnišču, prostorih drugega društva ...
Ker govoriš o predavanjih/pogovorih, predvidevam, da boste rabili nek ogrevan zaprt prostor. Kje ga dobiti - malo povprašaj naokoli v svojem kraju :)
Recimo: v našem mladinskem društvu smo rabili prostore za organizacijo razstav in koncertov za mlade, debatnih uric itd. Z nekaj vztrajnosti nam je uspelo v brezplačno uporabo dobiti bivšo staro OŠ v lasti občine. Vendar pa je po nekaj letih, po inšpekcijskem obisku padla odločitev, da je stavba prenevarna (propadanje) in uporabnega dovoljenja ni bilo več. Občina je morala stavbo zapreti za uporabi in ostali smo "na cesti". Primernih drugih prostorov pa ni bilo in tako se je društvo usmerilo v organiziranje glasbenih dogodkov na prostem ... med drugim tudi na nogometnem igrišču, kjer pa je potrebno plačevati najemnino in torej zadevo zastaviti tako na "ziher", da že s prodajo vstopnic pokriješ najem samega prostora + vse ostalo. To zahteva včasih velik riziko, predvsem pa homogeno delovanje ekipe - ki seveda deluje povsem na prostovoljni bazi. Za organizacijo enega malo bolj "ornk" dogodka rabiš kar dobro četico ljudi, ki ne zatajijo, predvsem pa delajo za skupno dobro, ne za dobiček.
Druga štorija: "živalovarstveno društvo" - tukaj smo imeli sedež društva kar na naslovu ene od članic, svojih prostorov nismo rabili, saj smo delovali predvsem na osveščevalnih stojnicah na raznih prireditvah in z izdajanjem raznih letakov, zbiralnimi akcijami opreme za zapuščene živali oz. zavetišča in podobno. Društvo smo po (štirih?) letih delovanja sporazumno razpustili, ker ni šlo več naprej ... recimo- stroški za vodenje računovodstva in plačilo prostora za stojnice so daleč presegali tisto, kar smo zbirali kot prostovoljne donacije za izdajo osveščevalnega materiala ali pomoč živalim (sredstva iz javnih razpisov pa skrčena na minimum)... Pa tudi organizacijsko smo se "skrčili" na zgolj peščico članic, ki so bile res aktivne in ko so one zaradi družinskih in zdravstvenih razlogov "popuščale", je bilo jasno, da pač nimamo dovolj močne baze, ki bi delo lahko kvalitetno peljala naprej. In smo se pač odločili za tak korak.
Tretja štorija: kinološko društvo, kjer sem bila tudi med ustanovnimi člani, kar se samega financiranja tiče, smo imeli tam "backup" v članarinah oziroma tečajninah za pasjo šolo, ampak tudi to ni dovolj, če imaš večje načrte. Nekateri so bili žal precej preveliki in so začeli povzročati med člani trenja v stilu "zakaj pa jaz zmeraj pridem delat, onega pa nikoli ni blizu ... jaz sem zrihtal ta material, nekaterih pa nič ne briga" in podobno. Pa zelo totalitaren način vodenja predsednika se je ščasoma pokazal, tako da je šlo kmalu vse narobe, saj smo se namesto z osnovno dejavnosto ubadali s sestanki nadzornega odbora, disciplinske komisije itd. Na žalost.
Že najem vadbenega prostora na prostem in vsa fizična dela, ki so bila za zagon in ureditev kinološkega poligona potrebna, so bila nekaterinm pač preveliko breme ... pa so se začeli kregat.
Ker je bilo zaradi razno raznih podtikanj in slabe komunikacije vzdušje čez čas prej kot prijetno, sem napisala odstopno izjavo. In to ne edina, je odšla kar velika večina članov. Kako gre društvu sedaj, ne vem ...
Zakaj ti vse to pišem? ker so to čisto osebne zgodbe, ki se lahko zgodijo čisto v vsakem društvu.
V društvu so baza ljudje. Prostovoljci z željo po druženju v istem interesnem področju.
Dokler je skupna želja enako močna gre. Ko pa stvari stečejo in tiste začetne evforije ni več, se znajo dogajati najrazličnejši scenariji. Od tega, da nimaš več koga, ki bi delal s tabo, do tega, da osnovno dejavnost prekrijejo drugi interesi, vseh sort se dogaja. Potem gre tudi za osebni angažma posameznika. Ne glede na to, da smo v takih društvih vsi prostovoljno kot posamezniki, je to v resnici zelo organizirana dejavnost, kjer moraš dobro poznati dinamiko skupine in delati za in s skupino. Interesi posameznikov se morajo temu podrejati, kar pa vedno ni lahko.
Sicer pač ustanoviš podjetje oz. s.p. in najameš nekoga, ki dela po tvojem načrtu.
V društvu pa tako ne gre - če se interesi začnejo preveč razhajati, grozi razcepljanje ali malodušje ali očitki "komu je bolj mar" ...
Če vama gre dejansko za to, da bi radi združevali skupino ljudi z namenom izobraževanja (in se ne šli zraven še pridobitne dejavnosti recimo), lahko poiščeta svoje mesto pod soncem na najbližji Univerzi za tretje življenjsko obdobje(klik). Kljub imenu, ni tako "strogo", zelo so vabljeni tudi mlajši člani.
UTŽO izvajajo študijske krožke, če malo pobrskaš boš lahko videla, kako različna področja pokrivajo. To so skupine z mentorjem, ki je strokovnjak na svojem področju in člani. V okviru rednih študijskih srečanj se tako mentorji in člani srečujemo na raznih delavnicah, jezikovnih tečajih, debatnih krožkih, različnih prostovoljskih projektiv - vse z namenom izobraževanja odraslih, predvsem tistih v tretjem življenjskem obdobju.
Nekatere UTŽO so samostojna društva, že dobro formirana, zato nimaš nobenih ceremonij z "birokracijo" v smislu ustanavljanja, nekatere delujejo pod okriljen Ljudskih univerz - različno pač.
Sama delujem kot mentorica v skupini, ki se izobražuje na področju likovnega ustvarjanja že sedmo leto. In mi nič ne manjka. Imam svoje drage, radovedne "študente", deležna sem raznoraznih dodatnih izobraževanj s področja andragogike, ki jih organizira Andragoški center Slovenije prav za nas, mentorje - skratka, svoje znanje lahko delim naprej pod okriljem UTŽO. In sem zadovoljna
Evo, toliko od mene "iz prve roke".
Vama pa uspešno pot, kakorkoli se bosta že odločili.
Mojca