Meni za 1 november

2. nov 2013 13:14

Lej no, aspidistre imajo. Jaz jih že nekaj časa iščem za moje kačice. Hvala, zzak1977!

lp

2. nov 2013 13:58

2. nov 2013 14:06

2. nov 2013 15:32

Ja tole se meni najbolj dopade, ne vem zakaj pri nas ni takole urejeno pokopališče.

Brez vseh navlak.

2. nov 2013 15:36

Tudi pri nas je to bolj pranik, kjer se zberemo sorodniki, kakšno rečemo in obujamo spomine na umrle. Imamo pa mi v vasi edini spomenik na pokopališču, ki nima marmorja, ne plošče. Le travo, rože in eno nizko cipreso, kar je čisto dovolj tudi za tiste ki iščejo naš grob, da jim rečemo edini čisto na koncu, ki nima kamna. Lp, Saša

2. nov 2013 22:09

Pri nas tudi. In, pravkar preverjeno pri mojih mehiških prijateljih, pri njih tudi.  Dia de todos los muertos. Ampak pravijo, da je to tako kot s Halloween - včasih se je na ta dan spominjalo vseh svetih (All Holy Evening = Halloween), zdaj ga je moderni svet potrošništva prilagodil po svoje. Tako kot božič v svojem bistvu ne bi smel biti pričakovanje darov pod smrečico, pa vseeno to postaja. 

Meni je škoda, da Slovenci slepo drvimo za takimi stvarmi, ki sploh niso 'naše'. Ne razumem navdušenja nad tem, da so tudi pri nas že začeli otroci hoditi po hišah in se kazati za sladkarije in denar. To je zame tako mimo, da ne morem povedat. 

Zame je prvi november vedno simboliziral udeležbo na obredu na pokopališču, čemur je sledilo druženje s širšim krogom družine ob babičinih flancatih. 

4. nov 2013 14:29

Jaz imam do tega praznika pravzaprav en tak malo razdvojen odnos. V mojem otroštvu smo obredli grobove sorodnikov v bližnji vasi in na Gorenjskem, od koder je doma oče. Potem smo se običajno dobili pri stari mami in teti (dokler sta še živel) in potem pri enem od stricev. Kake posebne hrane se ne spomnim, bolj druženja. Spomnim se edino pripombe moje mame, da žena enega od stricev ni hotela na pokopališče, ker ni imela novega plašča. Precej obiranja znancev in mimoidočih je bilo.. a od tega je res že mnogo let.

Odkar imam svojo družino sem tradicijo obiska grobov obdržala, vendar jih običajno opravimo že en vikend prej, ali pa vsaj na 31. 10., ker je skupaj še z moževimi sorodniki vse skupaj postalo preobsežno, z uvedbo dvojnega praznika in krompirjevih počitnic pa smo prav te konkretne dneve večkrat kar preskočili in kam šli za dva - tri dni. Če smo bili doma, smo se nekaj let držali tradicije, da so se sorodniki po taščini strani dobili pri enem od bratov, ki je vsako leto pripravil lonec segedina, ženske pa so prinesle pecivo. Tako so se celo popoldne izmenjevale družine, srečevali so se bratranci in sestrične z družinami, njihovi otroci... Luštno. V nekaj zadnjih letih je zadeva razpadla zaradi družinskih razprtij, ki jih najraje kar prezrem.

Meni to ni žalosten praznik, bolj me jezi, da je stanje ob treh na grobu postalo obvezno, da se "poštempljaš" in te "vsi vidijo", pa da ni "prazen grob". Sama maska in farsa... Pa to je že daleč od osnovnega vprašanja.

Aha poleg segedina, ki sem ga omenila, se spominjam tudi tega, da smo šli nekajkrat na ta dan v kitajsko restavracijo na kosilo. Zakaj? Ker so eni redkih imeli odprto.

5. nov 2013 14:52

Tudi pri nas je običaj, da se po obisku naših pokojnih sorodnikov zberemo v hiši staršev, kjer nas pričaka mamina potica in vroč čaj, pač z dodatkom kot komu paše, pa krompirjeva solata in pečenka, pa obvezno kuhan kostanj zabeljen  s pečenkino mastjo. Kostanj je potrebno še surov olupiti in potem skuhati in zabeliti. Meso ostaja za kostanj se pa vsi "grebemo".