Kisanje cele repe

Pozdravljeni!

Mene pa zanima, če mogoče kdo ve kako se kisa cela repa. Na forumu je sicer nekdo že omenil, da se kisa s tropinami. A obstaja še kakšen drug način kisanja cele repe?

Hvala lepa!

Nataly85

25. okt 2013 10:42

Jaz jo kisam s tropinami.

26. okt 2013 19:59

cela repa ali zelje se kisa v zaprti posodi.Posoda je lahko PVC čeber, ki ima zgoraj pokrov na navoj, ali pokrov s tesnilom in objemko, torej tako, da je zgoraj hermetično zaprto.

Spodaj mora imeti pipo.V trgovinah dobiš takšno posodo že v kompletu.

Če kisaš naribano repo ali zelje, potem med plasti dodajaš 22 dag soli na 10 kg repe (tudi do 24 dag), če kisaš celo, potem zaliješ s slanico, v katero si dala 40 dag soli na 10 litrov vode.Voda mora segati do vrha posode.Zgoraj narediš križ iz 2 lesenih palčk (lahko so tudi pvc) tako, da tiščijo zadnje repe,zelje pod slano vodo.

Zakaj pipa spodaj, zato, da 2x tedensko spustiš spodaj slanico v neko posodo in jo zgoraj (odpreš pokrov) zlivaš nazaj.Zakaj? Zato, da se sol zopet premeša in da v posodo doaš svež zrak, ki ga rabijo mlečnokislinske bakterije da se lahko razmnožujejo, sicer pocrkajo.

to delaš na cca. 18 st. C 1 mesec-da se vse skupaj lepo skisa, potem predeneš npr. v klet kjer je bolj hladno v hrambo.Ko jemlješ repo-zelje iz posode, to delaš z neko dolgo vilico, ali z gumi rokavicami, da ne onesnažiš slanice.To je to.

Jaz vedno delam tako, ker je kisanje repe in zelja NARIBANO v posodo in obteženo s kamenjem ena velika svinjarija, ker moraš kar naprej čistiti pene in cela bajta smrdi....v tem primeru pa ne.

26. okt 2013 22:25

Kje si se pa ti učiil mikorbiologije? Ravno nasprotno je res: mlečnokislinske bakterije so anaerobne. Le zakaj bi sicer zapirali repo/zelje/....ki ga hočemo skisati?

27. okt 2013 6:03

Rimljanka, pa saj je važno, da se marcelllu repa skisa in da mu je všeč, taka kot je, mlečnokislinske bakterije ali pa kake druge (nisem od foha), očitno dobro opravijo svoje delo, če je uspeh tu. Nisem še slišala za takšen način kisanja repe in zelja, pa mislim, da se ga tudi ne bom lotila, ker je preveč dela z njo in žal nimam toliko časa.

Pri nas na Primorskem smo repo kisali v grozdnih tropinah, ki so se predhodno zakisale (tudi z dodatkom vinskega kisa). Če so bile tropine od rdečega grozdja je bila ta repa potem nekoliko rožnata. Je pa za tak način treba izbirati repo približno enake velikosti, da se potem enakomerno kisa. Za tropine pa je bilo potrebno poskrbeti že ob trgatvi in jih potem primerno negovati in shraniti, da so počakale do konca oktobra ali začetka novembra, ko se je vanje vložilo repo. Tako skisana repa ima nekoliko značilen vonj in okus, ki je nekaterim zelo všeč, drugim pa ne. Pri nas taki kisli repi rečemo tropinka, oni dugi, ki je naribana in kisana kot zelje pa ribanka (meni osebno bolj všeč).

Smo se pa tako pri zelju kot pri naribani repi posluževali tega, da ko smo jo enkrat odkrili je nismo vzeli ven samo za en obrok ampak za večkrat (to smo potem dali v skrinjo ali tesno naložili v steklene kozarce, zalili z nekoliko vode ali vode od repe ali zelja) in pasterizirali. Se strinjam, da to opravilo ni ravno lepo dišeče, sploh če gre kaj narobe, pa vsakokrat gre nekaj repe ali zelja tudi stran, pa če še tako paziš, da je pokrita s čisto krpo, da so obtežilni leseni kosi in kamni dobro očiščeni in da si bil zelo pazljiv, pri odstranjevanju tekočine in zalivanjem nove slanice.

Uspešno kisanje repe na tak ali drugačen način (samo da rata) in lep dan vsem še naprej.

27. okt 2013 6:42

tedyka, zanj morda že.

Ni pa vseeno, če nekdo napiše nekaj, kar je ravno nasprotno resničnemu. Tako se širijo neresnice, ki jih je medmrežje polno in zavajajo ljudi ali vsaj delajo zmedo.

27. okt 2013 8:27

Zakaj se spotikate ob marcela. Saj je že v rubriki o putru lepo povedal, da je strokovnak za vse, torej že ve.

30. okt 2013 14:56

Ja, repa v tropinah je super zadeva (menda je posebno cenjena v Furlaniji).

Meni se ne zdi kaj posebno kompliciran način shranjevanja, res pa je, da moraš imeti primeren prostor za dovolj veliko kad.

Po mojih izkušnjah je najbolj pomembno, da izbereš res lepe in nepoškodovane repe, koreninice ne smeš odrezati čisto v živo, pač pa pustiš kakšen cm ali dva. Prav tako cime ne odrežeš preveč natančno. Če je repa na kakšnem mestu poškodovana od udarca ali navrtana od škodljivcev, ni primerna za to rabo, saj na tistem mestu, kjer ni olupka, postane mehka - zdrizasta.

Tropine so najboljše od kakšnega temnega grozdja, npr. modre frankinje. Meni jih običajno da moj prijatelj, ki ima vinograd. Za "vmesni čas", torej od takrat, ko je grozdje sprešano pa do uporabe za repo jih zalijem z vodo, da so pokrite, dodam še malo sladkorja, da imajo kvasovke kaj za jesti ter pokrijem, da ne bi ciknile ali bognedaj splesnele.

Ko je repa lepo pripravljena, pripravim slanico (porabim tudi vodo, v kateri sem hranil tropine) in je treba res precej bolj soliti, kakor pa naribano repo (kakšne 3 kg soli na 100 l posode). Cela repa namreč bolj počasi vsrka sol, računati pa je treba tudi, da vodo in tropine zavržemo.

Nato zlagam repe po plasteh; na dno dam malo tropin, nato tesno zložim plast repe, nanjo spet dva prsta tropin in tako do konca. Na vrhu naj bodo tropine. Vse pokrijem z deskami in obtežim s kamnom.

Tako pripravljena repa se kisa malo dlje, kakih 5 - 6 tednov. Se pa splača, ker je zelo dobrega okusa, pa tudi barva je zanimiva, ker postane repno meso nežno rožnato.

30. okt 2013 15:38

Ta boljš repa je za nas tista iz,ki je bila na temnih tropinah...ko je repa lepa temno roza..Se je pa vedno manj dela na žalost.In ko repo daste na tropine,perje porabite za dušeno jed,omake,kremno juho,slane štrudle.V novemberski številki Sale & pepe so recepti iz repinega perja.V italiji je to perje v tem času vedno v trendu kulinarike,in veliko dobrih kuharskih revij objavlja  recepteure iz tega perja.

25. nov 2013 16:32

Pri kisanju repe v tropinah ne uporabljamo soli,saj repo kisajo ocetne bakterije

kamen

25. nov 2013 19:43

Ne bo držalo, repe ne morejo kisati ocetne bakterije, ampak, mlečnokislinske. Če bi jo ocetne, bi moral biti prisoten kisik,ocetno kislinsko vrenje za svoj potek potebuje prisotnost kisika.