Česa ne jeste

8. okt 2013 19:36

Hrenovk in trgovinskega kruha. Pa margarine in alpskega mleka. Juh iz vrečke. Kokakole... Veliko raje, kot te predelane smeti bi jedla žuželke in deteljo...

_tisa_

8. okt 2013 19:51

Ne jem ovčk, kozličkov, konjičkov, odojkov, srnic in kar je še takih majhnih in ljubkih živali. Krave, kure in svinje pa. Od teh pa mi ne grejo edino pljuča, vranice, ledvice in vampi. Kar se tiče zelenjavnih in močnatih jedi, se ne morem spomniti, da katere ne bi jedla. Aja, pa na splošno ne maram (pre)mastnih jedi.

Barbra

8. okt 2013 20:28

V bistvu sploh ne vem ,kaj ne jem,ker samo tisto kuham ,kar imamo radi in se poje...Lahko pa rečem ,da ne jemo vampov in vidim nisem edina...krvavic ,no ja ,zelo zapečene...morskih sadežev...od mesa jem največ piščanca,purana,sem in tja svinjino in govedino...od cukrarije pa jem vse...tukaj ni problema :)

8. okt 2013 21:19

Jaz sem takšen zadovoljen njaminjami, da jem skoraj vse. Ne maram mlečne pljučkove juhe, piščančjih jetrc, želodčkov, no skratka drobovina mi ni, pa niti do ust ne primesem zeljovih flikic (krpic), že vonj same priprave me odbija (jaz jih ne kuham, pri mami mi udarijo v nos). Uživam ob mesu, prilogah (najmanj obožujem krompir)  in pri  vsakem kosilu  pospravim še skodelico solate (tudi k bograču, filani prapriki ...) Od sladic imam najrajši fine krem ali sadne , manj vzhajane  in zavitke. Jem pa  vse z veseljem in ravno danes sem dobila izvide sistematskega pregleda, preveč holesterola, preveč trigliceridov ...   Do sedaj sem bila na spletnih straneh: kaj je holesterol, povišan holesterol je lahko nevaren, dieta za holesterol ...  , pa sem se rajši preselila na kulinariko. Zelo uživam v kuhinji, še bolj pa v jedilnici ...

lep večer vsem

8. okt 2013 23:04

Jaz ne jem: mleka, sadnih in podobnih jogurtov, koruze in izdelkov iz nje, sladkih in maslenih peciv in tort, drobovine, svinjine v večini in izdelkov iz piščanjčjega mesa, cvetače, zajčka, graha. 

Mogoče je še kaj malega ostalo ampak v večini je to, to!

8. okt 2013 23:15

Haha jaz si tudi to zelim.. Bi reslo vse moje tegobe ob oblacenju kavbojk :)

8. okt 2013 23:32

Ne bom napisala, da boste o meni imeli boljše mnenje. Pravzaprav sploh ne jem rada in moja najboljša prijateljica pravi, da bi glede na moj odnos do hrane morala biti suha ko trska. Pa nisem.

V otroštvu sem bila zelo neješča, zato sem preživljala pravo moro pri siljenju s hrano. Imam močan reflek bruhanja, ker če mi jed ne odgovarja, imam v grlu krč in ne morem pogoltniti ničesar in se mi dviguje želodec. Zato se ne silim, ker to ni prijetno za ostale jedce. To se mi dogaja tudi pri hrani, ki mi je sicer v redu. Mislim, da je to posledica siljenja s hrano, kuhalnica na mizi, siljenja s hladno hrano, udarcev ob mizi. 

Poskusim vse, če res ni prehudo. 

V družini imamo malo punčko, ki ima enak odnos do hrane kot sem ga imela jaz. Za omo je pokora, vendar skušam preprečiti škodo, ki so jo naredili meni.

V otroštvu nismo imeli na izbiro zelenjave, oskrba v mestu je bila nikakaršna, denarja tudi ni bilo, zato sem iz otroštva prinesla slab vzorec.

Žal trpim zaradi intolerance na insulin in se hranim v tovarniški menzi. 

9. okt 2013 0:48

Spanca od nikoder,  pa se spomnim:  mehko kuhano jajce! Lagala sem

Tega pa res ne spravim po grlu, tako kot rumenjaka pri jajcu na oko ne.

Upam, da  bo zdaj pohlevna noč

lp

9. okt 2013 4:44

Well, kar jaz počenjam že kar nekaj let (beri: več kot ducat), pravzaprav mi je prišlo v navado, je to, da na meniju iščem jedi (komponente), ki jih sicer ne jem. TAko sem vzljubila polento, ki je drugače pripravljena kot samo skuhana na vodi, več kot imenitna  (moja mama, ki je nikoli ni jedla, jo je začela kuhat po mojem principu), začela sem jesti palačinke (crepes) v slani obliki, jem rdečo peso (prej je bilo samo nekaj, kar ima okus po zemlji) in pečem redkvico. Našlo bi se še marsikaj!

Če bi naletela na zanimivo pripravo ledvičk (imam poseben razlog, da jih ne jem), bi jih gotovo naročila. 

Danes, z vso informacijo, ki nam je na dosegu rok, res ne vidim razloga, da neke sestavine ne bi jedli (ajd, če ti smrdi, potem je to druga pesem), ker se jih da pripravit na tisoč in en zanimiv (okusen) način. Samo pokukati je treba čez krtino (kot rada reče Vendelina Jr. in se seveda strinjam z njo).

Zato, namesto da iščete "gostilne z dobro domačo hrano" poiščete nekaj, kjer kuhajo drugače. Na meniju poiščite nekaj, česar sicer ne jeste in se pustite presenetiti. Dobra domača hrana se dobi...hkm, doma.

O ljudeh, ki imajo predsodke o hrani, tale štorija: Moje dete je bilo na službenem potovanju v Angliji. Gredo na večerjo, na meniju vidi vampe in jih naroči. Prav tako jih naroči eden od sodelavcev, ki pravi: Joj, kako imam jaz rad te ribe. In moje dete reče: To niso ribe. Ta drugI: Seveda so. Moja mama jih vedno pripravljala in jaz jih obožujem. Moje dete pravi: Verjetno jih pripravljala, ne dvomim, ampak tole so vampi. Po nekaj pregovarjanja,  povleče tip telefon iz žepa in pokliče: Mami, tiste ribe ki jih pripravljaš in jih imam jaz tako rad, kaj so to zaene ribe...  

9. okt 2013 7:04

Kaj tu lahko tudi napišem da NI JEDI KI JE NE BI JEDEL. 
Žal, ampak enostavno tako spoštujem, kar pride na krožniku in je pripravljeno z ljubeznijo, da se mi kar milo stori in dobim cmok v grlu, ko vidim kako eno ravnajo s hrano, s prenažiranjem, s preKONZUMiranjem ter s polnimi hladilniki kateri kar pokajo po šivih a na koncu meseca polovica le-tega roma v smeti....me sad sad panda.

Opala, lahko pa omenim da glede na to da jem ABER RES ALLES, se mi edino ne dopade če so omake narejene z ogromno podmeta (da se prav vse vleče od moke), juhe iz vrečke (sploh v dobri restavraciji to NI OPRAVIČLJIVO), bel kruh (občasno pa vsekakor. Sploh na morju. GAVRILOVIČ, KISLE KUMARE, KOCKA KRUH; mehki kot puterček; maslo, marmeljad, dukat mleko. To je muaaaa NJAM).

FACIT: JEM VSE, a le način priprave mi povsod ne odgovarja. Favoriziram lokalno, domače, made with love ter v prijetni družbi.