Šola in računalnik

16. sep 2013 20:48

@naor; tvoje mnenje nasploh zelo cenim, ampak tu razmišljaš zelo subjektivno. Sploh, če z njim še nisi rokovala vsaj nek kratek čas. Pametni telefon, kakor ga imenujejo, je ena uporabnejših tehnikalij trenutnega časa. Tu gor ste že napadli uporabnico, ki je spraševala za trak okoli roke, ki bi ji pridržal telefon med tekom. Pa je hitro padlo veliko argumentov, pozitivnih. V tem primeru je uporaben kot trener, glasbeni medij, obstajajo aplikacije kot so kompas, razne kartografije, nenazadnje, če se zgodi kakšen neljub dogodek, lahko bližnji zelo hitro poiščejo lokacijo svojih najdražjih.

Če pa izpostavim svoj primer, delovnik mi ne omogoča ravno veliko stikov skozi dan in tu mi zadeva precej olajša prijateljevanje, pa čeprav je to le ciber, pa je le bolje kot nič, tudi kakšen email je treba poslati v delovniku raznih uradov. Tu spet nastopijo aplikacije kot so odpiralni časi, vozni redi, imeniki in podobno.

Sam, kot velik ljubitelj glasbe uporabljam aplikacije, ki prepoznavajo glasbo, uporabljam BT za varno telefoniranje v avtomobilu, doma upravljam hifi z njim, nadomesti mi vse daljince, služi mi kot timer za žar na terasi kot tudi v kuhinji...

Fotoaparat ti ne služi kaj veliko že ga imaš doma, kot si omenila, naklikam nekih 500 slik na mesec, če ne bi jih mogoče toliko na leto, tu nastopijo še oblaki, slike so na voljo isti trenutek doma in na ostalih napravah, kar mi je že nekajkrat prišlo zelo prav pri kakšnem pomembnem dokumentu.

Če potegnem črto mi ta naprava dejansko prihrani veliko časa, mogoče celo denarja in ga mogoče ostane kaj več za fizično druženje. Odkar ga uporabljam, je življenje enostavnejše, precej drugih tehnikalij je romalo na podarimo.si, tudi nakup precej njih ni več potreben, recimo navigacija, usb ključek, diktafon, fotoaparat in podobno...

To je le nekaj stvari, ki se jih spomnim na hitro in katere meni služijo precej dobro.

Kot je rekla rimljanka, odločitev za to je samo in zgolj naša, mogoče si je le treba vzeti malo časa in se malo poglobiti v zadevo.

16. sep 2013 20:57

Torej hodiš še enkrat v šolo. Vseeno mislim, da bi ti in tvoj otrok morali pisati vsak svojo domačo nalogo. 

KAr hitro sem dočakala temo, ki sem jo omenila par dni nazaj v enem drugem forumu. 

Vanja

17. sep 2013 9:17

Mislila sem, da bom doživela vsaj nezadovoljne uporabnike i-phonov, če ne celo pogrom, potem pa en tak lep komentar od Zzaka.

Mnenje je seveda subjektivno in tudi zastarelo za ta čas. In ni naperjeno proti uporabnikom, ampak kot razmišljanje, da sodobni človek vse preveč časa preživi zazrt v ta mali ekran.

Samo dva utrinka: pridemo s snaho in vnukinjo v lokal, kjer mladi mož sam sedi za mizo in strmi v mobi. Kmalu se mu pridružita moški in ženska, sedeta in mladi mož dvigne pogled kot znamenje da ve, da sta prišla. Prišleka sedeta in že naslednjo sekundo zreta v ekran še onadva. Natakar pride, naročijo in strmijo dalje.

Ne eno, več mamic sem videla v Ljubljani, ki potiskajo voziček, pa ali govorijo, ali tipkajo.

Zzak, razložil si, kako pomemben je tale aparatek za delo. Vem, tudi moji otroci brez njega ne morejo funkcionirati. Ni bilo pisanje usmerjeno v to smer, zgolj kot razmišljanje, kako nas ta napravica obvladuje. Mnogi brez nje ne morejo več živeti niti nekaj minut.

Je pa res praktična, tega pa ne bom nikoli rekla in naj ostane pri stavku, ki ga je napisala Rimljanka.

17. sep 2013 9:43

Meni se zdi nujno, da danes začne otrok čimprej uporabljati računalnik. Problem pa vidim, da ima npr. moj nečak, ki hodi zdaj v drugi razred svoj računalnik, v svoji sobi, na voljo 24 ur na dan, tudi ponoči, mi sam pove, kadar ne more spat. In na njem seveda ne počne ničesar za šolo. Tukaj pač mislim, da bi morali starši spremljati kaj počne njihov otrok vsak dan, cel dan na računalniku. Preprosto bi bilo nastaviti kakšno geslo ali karkoli...

17. sep 2013 21:18

Vredu, da otroci uporabljajo računalnik, postavlja pa se mi vprašanje: kaj pa tisti otroci, katerih starši nimajo sredstev za nakup računalnika? Kako je pa potem s temi obveznostmi v šoli?

18. sep 2013 6:28

V čisto vsaki šoli so na razpolago računalniki, (ponavadi v knjižnici ali računalniški učilnici), kjer učenec lahko naredi čisto vse za šolo, če se mu le da. Prav tako so skoraj povsod računalniški krožki, kjer se lahko tak otrok tudi nauči osnov računalništva. Računalnik je dostopen tudi v vsaki javni knjižnici. Saj tudi vseh knjig nimamo doma in jih najdemo tam, ali ne?

Če jaz dam učencem kakšno nalogo, ki zahteva računalnik, se prej pri njih pozanimam, ali imajo vsi dostop do njega, dam jim pa na razpolago dovolj časa za nalogo. Če ne gre drugače, imajo nekoga v sorodstvu ali sosedstvu.

Poti je veliko, samo voljo je treba imeti.

marjja

18. sep 2013 9:56

Točno tako kot je rekla marjja. Jaz sem dobila računalnik šele ob koncu 1. letnika srednje šole. Kadar sem potrebovala računalnik, sem odšla v javno knjižnico v našem mestu (je pa bila omejitev računalnika na 45 minut). Je pa res, da sem dalj časa delala razne seminarske naloge in plakate s pomočjo informacij iz knjig, ker je bilo lažje, da sem si izposodila kup knjig, jih doma pregledala in potem spisala skupaj vse informacije. 

Vse se da, moraš pa prej delat naloge, zadnji trenutek žal ne gre 

18. sep 2013 10:24

Ja, takih otrok je žal več kot si mislimo.

Kot je vse  več takih,  ki imajo računalnike odločno prezgodaj, malodane v otroških vozičkih.

Konec koncev pa, če nimajo pametnih staršev, naj imajo vsaj pametne  telefone in računalnike.

18. sep 2013 12:22

Kolikšna je pamet tistih, ki svojih otrok ne uspejo peljati z roko v roki s tehnologijo in se namesto tega zaletavajo z glavo ob zid in so zraven še žaljivi,  bi bila tudi zanimiva informacija.

18. sep 2013 13:39

NI treba biti žaljiva.

Naša tamala je imela ne sicer računalnik ampak očijev iPad, ki je kaj kmalu postal njen, zavarovan proti padcem v dobrem ovoju. Na začetku je po njem s  pomočjo programov (app-ov) samo kracarila s svojimi prstki, potem smo se učili živali in kako se oglašajo (pri tem sem se še jaz naučila, da so čudni zvoki v moji soseski od srn), potem se je učila še barv, zdaj sestavljamo besede.

Dejstvo je, da si sama z iPadom ne more čisto nič pomagati, dejansko jo moramo imeti v naročju in z njo skupaj rešujemo tele igrice. Je bilo pa jako smešno, ker ga je znala sama prižgati že zelo zgodaj in najti "svoje" stvari na njem pri 18ih mesecih. 

Vanja