8. sep 2013 22:21
Jaz pa vsak recept, ki ga preizkusim in je seveda okusen, prepišem v zvezek. Imam 3 zvezke, sladice, jedi in ozimnica (za sladice je seveda že drugi zvezek). Tako delam že od nekdaj. Recept prepišem, neglede in kje je: iz knjige, revije, interneta, od sosede... Poleg pripišem vir in vse opombe, ideje, predlagane različice, spremembe, obvezno pa tudi mere pekača. V knjigah ali revijah tak recept označim s kljukico, izrezek iz časopisa zavržem, iz beležke na kul.net ga pa zbrišem. Tako mi nikoli ni potrebno brskati, v smislu: kje je že tisti recept za tisto sladico, saj veš, s tisto kremo, ki sem jo enkrat že naredila? In če me kdo prosi za recept, enostavno odprem zvezek in povem ali prepišem, ni potrebno vsakič prižigati pc-ja ali brskati. Enako je seveda pri ustvarjanju: odprt zvezek na polici nad pultom, daleč od moke in blizu do oči.
Pa so vsi začudeni, kako mam dobro urejeno (ker pač vedno takoj najdem kar jih zanima), zraven pa sami žalostno ugotovijo, da imajo totalen kaos in le še spomin na res dobro jed ali pecivo.
Tak način mi je tudi zelo priročen, ko ne vem, npr kaj skuhati. Enostavno prelistam zvezek in nekaj mi že zadiši. Zato zapišem tudi totalno bedaste stvari, kar vedno delam na pamet. Zaradi ideje. Ker takrat, ko imam sestavino na voljo, se pa ne domislim kaj z njo narest.
Se pa strinjam s predhodnimi odgovori, da je potrebno narest čistko med vsem skupaj, receptov se hitro nabere ogromno, ˝uporabnih˝ je pa precej manj - kateri so to, je pa čist individualno. To me pa še čaka, zreducirat revije, zapiske, printe zgolj na uporabne recepte. Ampak to moram pa še mal prespat in počakat, da bodo luna, planeti in moja volja za čistko v popolnem sozvočju.
lollypop