Peka v muffin pekaču, primerna za dojenčka

8. sep 2013 17:50

ooo hvala rimljanka za tole povezavo!! ali imaš še kaj? 

8. sep 2013 19:53

Celotni učbeniki so na polcah knjigarn (in knjižnic), tole, kar sem dodala, je samo reklama za enega, mimogrede, izvrstnega.

8. sep 2013 21:44

Rimljanka,

hvala za to reklamo, bo še kako prav prišla!

8. sep 2013 22:16

Čeprav tole ne bo odgovor, ki si ga želela, mogoče vseeno v razmislek...

imam 2 otroka.Pri prvem smo pazili, ne tako ekstremno, kot ti, ampak vseeno. Do 1.leta ni videl čokolade, nismo sladkali čaja, solili redko in zelo malo... Pri 2.ni bilo niti toliko časa, zaradi neprespanih noči tudi ne energije, da bi se ukvarjali samo z njegovo hrano. Večji je do takrat jedel že vse, mlajši pa pač isto, kar je jedel večji. Torej se je mlajši srečal s čokolado pred 1.rojstnim dnem, bil deležen soli, sladkorja, konzervansov... Ne sicer v velikih količinah, ker na splošno vsi zdravo jemo, ampak spoznal je pa že zgodaj vse.

Zdaj sta že oba šolarja. Mlajši je vse, čokolado in druge sladkarije jemlje kot občasno sladico, brez pretiravanja. Starejši je utrgan na sladko in slano, nikoli nima dovolj. Kot, da bi hotel "not spravit" vse, za kar je bil "prikrajšan".

In še najbolj hrepenita oba po bonbonih, ki jih nikoli nismo kupovali in tudi ne dovolili. Zdaj jih občasno kupim in pustim, da se bašeta z njimi do slabosti, če hočeta. Potem jih doooolgo ne kupim in si jih tudi ne želita, ker niso več prepovedani.

Če bi imela še kakšnega otroka, ne bi več komplicirala z ničemer. Tudi sadje ima sladkor in natrij (taslabši del soli) je tudi skrit še v kakšni hrani. Ni za pretiravat z ničemer, ne z dobrim, ne s slabim...

Aja, ko te tako skrbi: ne, ni boljše, da celo pot v vozičku nekaj gloda, kot da rokice tišči v usta. Najslabše za zobke je neprestano glodanje nekih prigrizkov. Tudi z vidika prehranjevalnih navad je boljše uvesti ritem obrokov.

Tako, kot je duda sredstvo za pomirjanje, na pa zamašek za usta, da bo otrok ves dan tiho, tako je hrana sredstvo za potešitev lakote, ne pa za praskanje srbečih dlesni in preganjanje dolgega časa...

Zagotovo si zelo skrbna mama, ki želi najboljše za svojega otroka. Žal nas z vsemi možnimi informacijami tako bombardirajo, da v želji po najboljšem pozabimo na zdravo pamet, ki je našim mamam in babicam služila neprimerno boljše, kot nam vsi učbeniki, revije in reklame...

9. sep 2013 9:55

čoko 

9. sep 2013 11:21

Oh, Čoko, končno. Sem mislila da smo "ta stare" (ki smo vzgojile zdrave cca 30-letnike) totalno nevedne in "za časom". Zdaj pa vidim da zdrava pamet nekaj velja ponekod tudi v mlajši generaciji.

9. sep 2013 14:15

Še ena mama, ki se strinja s Čoko

Bom tudi jaz zašla proč od osnovnega vprašanja

Imam tri majhne otroke, stare 6, 5 in 1,5 let. Tudi jaz sem pri prvem otroku bolj pazila kot zdaj pri tretjem, a pretiravala nisem nikoli. Sem bila preveč "lena" za kaj takega, tako da je naš fant jedel tudi frutke, drugi in tretji pa tudi še kaj "slabšega"   Ko smo uvedli gosto hrano in so začeli jesti z ostalimi družinskimi člani, smo uporabili isto metodo kot so jo omenile mame pred menoj: skuhali smo z manj soli in manj začinjeno, odvzeli otrokov obrok, potem pa jed začinili do konca. Tako smo počasi uvedli sol, poper in druge začimbe. Pri sladkarijah sva z možem poskušala delati po pameti. Najprej so dobili kakšen preprost piškot, potem pa smo prešli tudi na čokolado, najprej iz previdnosti na prav majhnim otrokom namenjeno (zaradi morebitne alergije na kakav), ker je bilo vse OK, pa po prvem letu starosti tudi na "navadno" čokolado.

Danes imata naša večja fanta v hladilniku vsak svojo škatlo s priboljški. Napolnimo jo z vsemi sladkarijami, ki jih dobita od starih staršev in družinskih prijateljev, ki pridejo na obisk. Po kosilu lahko iz te škatle izbereta sladkarijo po svoji želji (količino omejimo, npr. eno rebro čokolade ali tri majhne gumijaste medvedke ali ...). Včasih imamo po kosilu kakšno drugo sladico (npr. marmorni kolač) in takrat lahko izbirata, ali bosta jedla to sladico ali bosta izbrala nekaj iz svoje škatle. Ker imata različne preference za sladkarije, si pogosto vsebino škatle tudi izmenjata (npr. čokolado za gumijaste medvedke). Tudi najmlajši po kosilu dobi "priboljšek", npr. čokoladnega medvedka ali kinder čokoladko. Čez kakšno leto bo tudi on dobil svojo škatlo s priboljški.

Tako je pri nas - skušamo delati po zdravi pameti. In ne boste verjeli, pogosto se zgodi, da starejšim fantom sladkarije sploh ne dišijo, da rečeta: "Danes pa ne bom." Tudi na kakšnem obisku pri starih starših, ki vnukom radi ponudijo sladkarije, se pogosto zgodi, da naša fanta sladkarije zavrneta. Njuna bratranca, ki jima sladkarije prav branijo, pa bi se stepla za čokolado in prodala dušo za kakšen bonbon

Pri takih debatah se vedno spomnim na anekdoto moje prijateljice. Ko je najmlajši otrok začel hoditi v vrtec, ji je vzgojiteljica rekla: "Joj, gospa, vaš Janezek je bil pa danes taaaaaakoooo žejen, da je spil kar en liter soka!" Ja, seveda, da ga je spil, pa ne zato, ker bi bil žejen, ampak zato, ker ga doma ni nikoli dobil in mu je bil tako všeč, da bi ga spil še več kot en liter, če bi ga dobil. Pa tu ne gre za to, da bi ta moja prijateljica otrokom prepovedovala piti sok, le ona in mož sta navajena, da pijeta vodo, pa so vodo seveda pili tudi otroci. Sladkarije so sicer dobili, a v omejeni količini (ker ona in mož nista sladkosneda), tako je bil sok dejansko neka povsem nova, res sladka izkušnja, ki se ji otrok kar ni mogel upreti

9. sep 2013 16:56

Kruh brez sladkorja: (pirina) moka, pecilni prašek ali vinski kamen, mineralna voda, malo soli. Zamesiš in oblikuješ male bombice. Za v roko...

9. sep 2013 20:00

Tu bi imela edino popavek - očitno je, da se učbeniki niso prav nič prijeli, pač pa samo revije in reklame. Je pa res, da če hočeš učbenike uporabljti po zdravi pameti, jih je treba prej prebrati, ta faza se pa v praksi velikokrat preskoči.

9. sep 2013 20:42

Moja skoraj 9-mesečna hčerka je popolnoma vse.Ne je pa seveda kakšnih,salam,hrenovk in podobno.Le,da pazim pri vnosu soli in sladkorja.Začimbe imajo otročki zelo radi in ne vem zakaj svojemu ne bi dala v kakšno jed??Čimmanj kompliciraj pa bo.Tista navodila,ki jih dobiš pri P so le priporočila ne pa da se jih moraš strogo držat. Imam 2 hčerki.Prva je stara 3 leta druga skoraj 9m in jejo obe vse..

pa srečno