Sladkor v prahu

30. avg 2013 9:14

Po pravici niti ne vem, kakšen okus je po zmleti kredi ;)

Res pa je tudi, da doma nimam nobenega drugega belega sladkorja, da bi sploh primerjal. Mogoče se motim, vendar se mi zdi, da je razlika v okusu ravno zaradi tega, ker je tako fin. Pri drugih, ki imajo večje delce, verjetno bolj okusiš sladkobo, pri temu pa moraš imeti večjo količino, da pride do istega efekta.

Pomoje bi morala ti to bolje pojasniti, ker si v nekem podobnem "fohu".

30. avg 2013 20:44

V fin sladkor dodajajo silikagel kot sušilo (da ne nastajajo grudice) in titanov dioksid, da je res snežno bel tudi v glazuri.Včasih pač z enim ali drugim ali obema pretiravajo in rezultat je ta, da niti sladkor ni več prav sladek.

Jaz bi se vseeno raje odločila za kako manj sežno belo varianto, ziher je ziher. S samim sejanjem ne dosežeš kaj prida, saj so dodani mineralni delci ponavadi manjši od zrnc sladkorja.

30. avg 2013 22:20

jaz sem ga kupila samo enkrat in nikoli več, ker je imel nek čuden vonj (mogoče po kredi, ne vem :) ), posledično tudi okus.. sem dodala še vanili sladkor in vanilijevo aromo, da mi je komaj uspelo stvar do konca izpeljati, saj drugega pri roki nisem imela..

31. avg 2013 13:05

Kaj pa če se ga poskusi dodatno nadrobiti v kamnitem možnarju? Bi to kaj pomagalo?

31. avg 2013 13:07

Okusa ne bo spremenilo, če je že enkrat zapacan z vsemi mogočimi dodatki, lako pa seveda v možnarju sproti po potrebi delaš sladkor v prahu iz navadnega. To je najbolj zanesljiva varianta, da veš, kaj ješ.

31. avg 2013 13:11

Aha, sem pa imela v mislih, če bi se dalo sladkor v prahu v možnarju še bolj na fino nadrobit :)

31. avg 2013 14:19

Jasno, da se da

Sama si ga vedno delam na ta način, glede na to, da so potrebe po mletem sladkorju običajno bolj majhne.

31. avg 2013 15:25

 sejes navadno mlet sladkor (lahko tudi tistega iz mlincka brez dodatkov)

31. avg 2013 22:18

Dobro, pa kaj cuker ni več cuker? Da še tu notri mešajo dodatne stvari je pa že preveč!

31. avg 2013 23:50

Ne, tudi ˝cuker ni več cuker˝. Ravno danes mi je sorodnica s sinom celiakašem povedala, da bi zanj koruzna moka sicer bila ok, a je ne sme uživati, ker je dostikrat med njo zamešana pšenična moka, in sicer zgolj zato, da proizvajalec prihrani. In še ena štorija na to temo: ko je mečkator zamenjal videz plastenke in nalepke za kečap, je proizvod še vedno prodajal kot kečap svoje blagovne znamke, s to razliko, da se je vsebnost paradižnika krepko prepolovila, po tanovem pa se je v njem pojavila gora škroba (in ostalih dodatkov, seveda). Sta ga starša postavila predenj v dobri veri, češ, saj je le embalaža druga, kečap te blagovne znamke pa res lahko poješ, kot do zdaj. Še dobro da mali ne poje ničesar, če prej ne preveri etikete.

Poanta: cuker vsekakor ni več samo cuker. Žal.