Kulinarična klasifikacija rib

17. avg 2013 15:36

Ni nujno da so večje in težje, bolj je razlika v čvrstosti mesa (normalno, saj gojene bolj malo plavajo, medtem, ko so  divjkai bolj aktivni), pa tudi po nekaterih zunanjih znakih (brava luskin ...) stručkoti ločijo divjo orado, brancina ali katero drugo, ribo, ki se jo še da gojiti, od tiste iz ribogojnice.

To je pa tudi vse, kar v zvezi s tem vem, ker se niti slučajno nimam za takega izvedenca, da bi na prvi ugriz lahko trdila, da je riba divjak ali gojena.

Zunaj ribe le redko naročam, jih itak doma veliko jemo. Jem jo takrat, ko si družba zaželi cele ribe pečene v pečici, a mi niti takrat na misel ne pride, da bi debatirala o tem, ali gre za divjaka ali gojeno ribo.

Le za eno gostilno vem, da pripravljajo le ribe iz lastnega ulova, saj tisto, kar oče ribič nalovi in mama kasneje prirpavi, sinovi gostu pokažejo - redkokdaj najdeš dve enaki ribi na pladnju, brancinov in orad ni na njem, tu in tam le kak ribon, list, skratka vsak mora jesti drugo ribo ....

17. avg 2013 16:24

Po medijih je veliko debat o tem, katere ribe so bolj nezdrave, divje ali gojene. Zagovorniki divjih rib trdijo, da so gojene polne nevemkakih zajedalcev in bolezni in da jih zdravijo z antibiotiki. Zagovorniki farmsko gojenih rib pravijo, da so imajo divje ribe v sebi strupe, ki jih ljudje pač spuščamo v okolje. 

Edino, kar mi nihče ne more podturit, je gojen losos v primerjavi z divjim pacifiškim. Slednji je zelo temne barve in skoraj nič masten, medtem ko je farmski umetno obarvan (preko hrane ali pa obarvajo meso) in zelo, zelo masten.

Danes na jedilniku: File pikaste morske postrvi. :) 

Vanja

17. avg 2013 17:01

Se strinjam, Vanja, tudi meni so že nekajkrat rekli, da ni razlike med gojenim in negojenim lososom. Ampak sem jedla sveže ulovljenega pacifiškega in takega gojenega in razlika je bila očitna. Kot na tvoji sliki!

18. avg 2013 10:19

No, največji nateg in nesramnost je prodajanje rib, ki so ali utekle iz gojišč ali so skontale, da se tam dobi hrana brez napora.

Saj jih vsi poznamo, velike so in imajo najmanj centimetrsko mastno oblogo.

Tudi jaz prebiram napovedi o prvoklasnih ribah na jedilnikih naših restavracij, rada sem šla kakšno pojest v našem mestu - pa že dolgo ne več, še v popolnoma preverjenih gostilnah, ki jih vodijo prijatelji in sošolci jim zelo pogosto spodrsne.

Mamamia ima čisto prav,  v restavracijah se kot prvorazredne prodajajo ribe, ki jih je naštela, Kakšne mogoče še boljše pa manj poznane tam ne štejejo nič.

Tudi sama ne trdim, da po prvem grižljaju ločim gojeno ribo od divje, ampak če bi ju enako pripravili, bi ju pa brez dvoma ločil prav vsak.

Pa mislim, da ne gre za to - vsaj jaz z veseljem pojem vsako leto en večji vagon gojenih rib - ampak jih prav tako z veseljem tudi plačam kot gojene.

Če imate problem z gojenimi ribami, si pa kupite srdele in srdone, garant niso gojene. 

18. avg 2013 10:47

Tudi divji losos je obarvan prek hrane, kako pa naj bi sicer bil?

18. avg 2013 12:26

No, saj tudi gojeni lososi niso umetno pobarvani - je pa res, da ima meso tako oranžno rožnato barvo zarad hrane: v hrano namreč sprešajo ogromne količine rakcev (krill), ki se jih pač po svetovnih oceanih nalovi enormne količine in so po naravi take barve. Če bi mi jedli samo korenje, bi tudi sčasoma malo spremenili barvo. Španci, recimo, so modro ugotovili, da se tudi postrvi veliko hitreje debelijo ob hrani za losose (lososi in postvi so tako ali tako bližnja žlahta) in zdaj po Iberskem polotoku veselo prodajajo postrvi z oranžno rožnatim mesom. Pa verjetno tudi še kje drugje, mene je ta izkušnja pač kot strela z jasnega prvič doletela v Aragoniji.

Drugače je pa dejstvo, da prostoživeče živali pač imajo zajedalce (saj jih imajo tudi srne in zajci in mufloni in kar je še divjačine na naših krožnikih) - lahko več ali manj, ampak čisto brez gre bolj redko, vsaj bolhe in uši bi našli verjetno kar pri vseh. Enako velja za morsko divjad. Žal ni več prav nobena redkost, da so tudi jadranske skuše, kupljene na na barki, v notranjosti še vedno, kako bi rekla, polne življenja. Žal, tako pač je, v Severnem in Baltiškem morju je z zajedalci okuženih še veliko več prosto živečih rib kot v Jadranu.

Da take ribe slabo rastejo in se slabo prodajajo, je jasno - in v ribjih farmah, kjer so ribe v kletkah tako na gosto, da se dobesedno drgnejo ena ob drugo (prav nič bolje jim ne gre kot na primer piščancem) - jih je preprosto nemogoče vzgojiti do tržne velikosti (tam nekje med 200 in 400 g za orade in brancine) brez koktajlov farmacevtskih pripravkov, ki preprečujejo vse mogoče okužbe in zdravijo tiste, ki se slučajno že pojavijo. Bojim se, da alternative ni - ali boste jedli črvive ribe, ali pa take, ki so pač v življenju pojedle kar nekaj zdravil.

Dobra stran je, da je morska akvakultura pod razmeroma strogim nadzorom, tako da se ni bati, da bi bilo uživanje gojenih rib škodljivo za zdravje ljudi - sploh pa ne ob količinah rib, ki jih pojemo Slovenci. Tu v vsakem primeru koristi  odločno pretehtajo največjo možno škodo, ki bi nas v najslabšem možnem primeru utegnila doleteti zaradi, recimo antibiotikov, ki so jih ribe v življenju pojedle. Kar se pa tiče ostalih onesnažil, jih imajo pa ribe s farm prav toliko kot tiste na drugi strani ograje, saj vendar živijo v istem morju.

Toplo svetujem, da se držite Nolinega nasveta. Jejte sardele - te so tako ali tako med najbolj zdravimi ribami, in tudi vse ostale, ki jih prodajajo za t.i. ribe  "druge klase", tiste z dna ribje prehranjevalne verige. Bolj zdrave so, cenejše in zanesljivo niso gojene. O okusih se sicer ne razpravlja, ampak po mojem skromnem mnenju jih je med njimi tudi veliko, ki so naravnost odlične.

18. avg 2013 15:41

Ja menda da imajo barvo od hrane! Čeprav se med divjimi losoli najdejo tudi beli, ki so zelo redki in posledično preklemansko dragi.  Če prečitaš še enkrat, se je moje pisanje nanašalo na gojene.

@limnol: Deklaracije za naše sveže ali zmrznjene gojene losose imajo dosledno napisano, da je ena od sestavin umetno barvilo.  Kot sem napisala zgoraj, ga dodajajo hrani ali pa "barvajo". Pa tale barva sama me ne moti toliko, kot me moti, da je meso tako zelo mastno. 

Čisto mimo: Ko smo bili 5 dni na Kodiaku smo po mestecu zaman iskali restavracjo, kjer bi stregli losose. Imeli so halibut-e, pa ne vemkako se jim reče v slovenščini, njihovo drugo lokalno ribo, samo lososa ne. Ko smo v hotelu spraševali, kam nam predlagajo, da gremo na dobro ribo, so nas pošiljali...ajaj...celo v mongolsko restavracijo. Na vprašanje, zakaj ga nikjer nimajo v ponudbi, so odgovorili, da ga domačini (navadno ribiči) toliko pojedo doma, da jim na misel ne pride, da bi ga jedli še v restavracijah. Na žalost smo šele zadnji dan ugotovili, da strežejo inovativno pripravljenega v tretjem nadstropju hotela, v katerem smo preživljali teh 5 dni. Še danes ne vem, zakaj nam uslužbenci v recepciji niso povedali, da naj stopimo kar v tretje nadstropje. Takratni lastnik je očitno odšel nekam drugam, ker danes na jedilniku iste restavracije prevladuje: steak. 

P.S:

Danes malo obujam spomine na omenjen izlet (leta 2000) pa sem se spomnila na tole.

Vanja

18. avg 2013 16:28

Itallijani to prodajajo pod imenom trota salmonata že vsaj deset let, raje več, posledično tudi naše obmejne ribarnice, no, tista, ki je obstala

lp

18. avg 2013 16:42

Sej ne vem, bi se smejal ali jokal. Vem le : Teško onima, kojim vaša pamet triba !!!!

18. avg 2013 17:34

Eh, kako živiš ti s svojo, smo že videli v kaki drugi temi. Dejstvo je, da je velika večina s svojo zadovoljna. Žal, bi mogoče kdaj kdo vzdihnil - ali pa tudi ne. Je kar prav tako.