Jakobova pot

6. jun 2014 15:11

Ja tolk je govora o eni slovenski poti a,la Camino pa noben sploh ne pove kje je ta trasa. A je to slovenska planinska transverzala al kaj :) 

6. jun 2014 16:45

Ne,ni to slovenska planinska tranzverzala,ker to sem skoraj celo prehodila,manjkajo nam samo vršači Kamniških alp...Ognjič ti je prilimala na prejšni strani forum gospoda,ki je to pot prehodil...vredno branja.Obstaja pa tudi knjiga Slovenska kolesarska Jakobova pot,ki poteka po isti trasi kot pohodniška.

6. jun 2014 19:54

Ravnokar prebrala forum gospoda, ki ga je posredovala Ognjič, zelo zanimivo in jasno napisano potovanje iz več smeri, priporočam,da preberete.

6. jun 2014 20:31

hedonist, povezava, ki jo je Ognjič dala je vredna branja,( tu najdeš določena izhodišča ) Vrtejbenka ti je super odgovorila, mopsika je brala in razumela.

Žal mi čas ne dopušča, da bi takoj lahko odgovorila.

Kaj dosti o tej poti, nisem niti vedela. Samo to, da so rumeni smerokazi s puščicami in rumenimi jakobovimi školjkami. Pa saj nič zato, če zaideš, se malo vrneš in vprašaš.

Nobenega cilja ni bilo, do kam morava priti, ko bo zmanjkalo časa, se bova pač vrnili.

Slučajno sem nekoč prebrala nekaj o zakoncih RIGLER ( Marjeta in Metodij ), ter si izposodila tudi knjigo:

" Blagor nama, uboga reveža. "

Neka stara pot v Kompostelo je šla tudi čez slovensko ozemlje: iz Zagreba, čez Ljubljano do Trsta...

Izdala sta tudi vodnik po slovenskem Caminu - Kje so tiste stezice, ki so včasih bile ?

Meni je nekje najbolj v spominu ostal stavek:

Kjer en omaga, drugi pomaga.

Morda mi je to bila vzpodbuda, da sem šla ?

Nič nisem molila in svetnikov klicala, ker se tega jaz ne grem, meni je največ od vsega pomenila svoboda in da sem lahko na poti globoko zadihala.

6. jun 2014 21:03

Mi-dve, sva štartali v Ljubljani, pri cerkvi Sv. Vida v Šentvidu.

Od tam sva šli čez Polhograjske hribe in lovile Jakobove markacije ( rumene školjke in rumene puščice ) do Škofje Loke. Saj so noge bile tako zelo utrujene, v glavi pa vse vedno bolj bistro, telo je postajalo iz ure v uro bolj lahko.

Pol, drugi dan do Bleda...

skozi Besnico do Podnarta, mimo Brezja, po cesti ob Radovni, Ribno, Mlino...

koliko ljudi nama je ponudilo vodo, hrano, topel tuš in prenočišče

Bil je dan, poln smeha, radosti, mladostne razigranosti, pozaba vsega, čudovit zahod sonca nad jezerom, hribi tisočerih barv...

Od Bleda do Kranjske, je bil tretji dan, napol prazen nahrbtnik je postal tako zelo težak.

V Mojstrani sva zavili proti Martuljku, mimo Špika, do Kranjske gore.

In potem od tu, do Višarij, zajameš sapo, uffff....kako en velik vzpon je pred teboj, pa saj zmoreš !

Pri razcepu za Belopeška jezera, greš desno proti Trbižu. Vzpon na goro ti olajša gondola, Mi-dve sva se na goro povzpeli peš, po romarski poti.

Na vrhu sva bili tako zelo ponosni nase in na vse ljudi, ki so nama na poti pomagali in ki sva jih srečali.

Hvala vsem, za pijačo, hrano, prenočišče... za nasmeh in objem