Jakobova pot

1. jun 2014 14:10

Kolega je pravkr dvignil potrdilo o opravljeni poti, prvič peš in v solo varianti.

https://www.facebook.com/jotaeater?fref=ts

2. jun 2014 13:10

Tele slovenske jakobove poti mi niso čisto jasne. Sem bila zadnjič pri cerkvi sv. Kunigunde na Gori in videla znak, pa potem malo nižje pri cerkvi sv. Jakoba v Galiciji (pri Žalcu) ... skratka daleč od Obrežja.

lp,

2. jun 2014 13:49

Draga Vanja, iskrene čestitke iz vsega srca, otroci bojo veseli.

2. jun 2014 14:57

Tu je en gospod pisal o svojem pohodu, pa slišala sem od takšnih, ki so del te SLO poti prehodili, da se začne na Obrežju in seveda pride iz HR. Sama pa teh izkušenj nimam.

http://lebinca.com/jp/samobor-kostanjevica.htm

3. jun 2014 14:37

Mopsika - hvala, čeprav ne vem čisto čemu.

LP

3. jun 2014 14:46

Ali nisem prav prebrala,da si napisala drugo pesniško zbirko za otroke'?

mopsika

3. jun 2014 17:11

Jakobova pot po Sloveniji

Nekega večera sem se odločila. Jaz, zagrizena ateistka, bom to pot po Sloveniji prehodila. V svoj mali nahrbtnik sem spakirala par cunj, baterijo, flajštre, zokne za dvakrat preoblečt, vodo...

Moja prijateljica, kristjanka, me je prav čudno gledala...kje si, kar naenkrat dobila to moč ?? me je vprašala???

Veš kaj Mimi, jaz moram iti, sem ji odgovorila:

Ne vem, kdo me je poklical, začutila sem, da je pot pred menoj odprta, greš z menoj ???

Mal čudno me je pogledala in je dejala: Seveda grem...brez mene ti te poti nikoli ne boš zmogla... in potem, sva hodili par dni, se zabavali, hodili... na skednjih spali, uspelo nama je...bova letos jeseni ponovili...bila je izkušnja, za dol past

3. jun 2014 18:18

Babka1951 - po kateri sta torej krenili? Prijatelja sta mi pripovedovala, da je na portugalski poti, pa menda tudi na španski, vse zelo dobro označeno, poskrbljeno za nočitve, za žulje ...

Pa pri nas?

mopsika - sem ja  in tudi ilustracije so že končane - sedaj pa moram zbrati denar za tisk. No, najprej bo verjetno še prevod.

lp

5. jun 2014 12:55

vanjatajnsek, ta moja pot je bila tako zelo en velik hec,

ko sem spoznala, da sem v svojem življenju omejena, da se razdajam samo še za druge, sem rekla: zdaj je pa res zadnji čas, da storim nekaj zase: in takrat sem spakirala stvari v svoj nahrbtnik, ampak samo toliko, kolikor sem vedela, da bom s seboj lahko nosila, pred odhodom sem se zaupala najljubši osebi svojega življenja. Že od rane mladosti sva povezani, vsi, ki naju poznajo, pravijo, da sva kot rit in srajca.

Midve sva šli, kar tako na slepo, po gorenjsko-višarski poti, proti Koroški, brez velikih ciljev.

Za Slovensko pot, moraš prehoditi devet etap, okrog 300 kilometrov, zdaj riševa in črtava, načrtujeva... okrog 20 dni si bova jeseni vzeli, se pa čisto nič ne obremenjujeva, koliko kilometrov morava v dnevu prehoditi. Vse bova podredili temu, da bova na najini poti uživali.

Sem pa spoznala, na tej poti srečaš ogromno ateistov, ki ne znajo povedati, zakaj po njej sploh hodijo...

Morda samo iščemo tisto dobro energijo in mir v srcu, ki jih v mestu izgubljamo srečno

6. jun 2014 9:57

babka,bi hotela vsaj malo opisati pot,vsaj nekako tako,kje začeti,približna smer...lahko mi tudi napišeš privat,čeprav mislim,da nas je veliko,ki nas to zanima

hvala ti