Kje kupiti kvasne kosmiče?

19. feb 2015 12:49

Za izdelavo piv, se uporabljata obe vrsti kvasovk, spodnjega in zgornjega vretja. Kvasovke spodnjega vretja se uporabljajo za ležake, bok piva... Skratka za union, laško, hajniken... Zgornjega vretja pa za ale, pšenične...to so stout, porter, ipa....skratka vse kar ima več sadnega, sladkega okusa. Bistvena razlika med pivskim in pekovskim kvasom je ta da je pekovski skupek večih sort, vrst (angl. strain, pa ne poznam slovenske besede) kvasovk, pivske za pivo, pa  so le ena vrsta, katera je selektivno vzgojena za točno določene okuse in namene.

 

Aktivna oblika ni primerna za uživanje zato ker tak kvas namenjen vretju, kjer se  iz sladkorjev ustvarja alkohol in ogljikov dioksid. Kar si predstavljam da v prebavnem traktu ni najbolj zaželjeno, ker bi lahko povzročilo napenjanje, spahovanje, vetrove, bolečine ter porušilo črevesno floro. Neaktivna oblika je pa deaktivirana, najvrjetneje toplotno obdelana, kvasovke so mrtve, ampak hranilne snovi so še prisotne. Večina vitaminov, mineralov in ostanki celic, ki so prebiotiki t.j. hrana za črevesn floro.

Osebno ti svetujem kefirjeva zrna/gobico, imam izredno dobre izkušnje z njo. Kefirjeva zrna so skupek bakterij in kvasovk,...blablabla....stric google ve še več o tem, če koga zanima, oz je tudi tema tu gor. Je opcija tudi z veganskimi oblikami mleka, oz vodo in sadjem, sladkorjem...

 

lp G

Gašperus

19. feb 2015 14:14

Mislim, da je strain po slovensko soj. Bodo biologinje popravile, če ni.

Sonja

19. feb 2015 17:01

Ja, soj = sev.

Ampak, a v kefirju pa ne motijo prisotne kvasovke? In močno dvomim, da bi kaj dosti kvasovk preživelo pot skozi kislo okolje želodca.

rimljanka

20. feb 2015 12:44

Naj bi bilo tako, ampak nažalost ni vedno. Ph želodčne kisline je res  med 1.5 in 3.5, mešanica hrane in prebavnih sokov v želodcu pa ima lahko tudi ph nad 4.5. Kar je približno meja preživetja kvasovk, bakterij....Zdravila in bolezni tudi vplivajo količino in ph želodčne kisline....

Imam izkušnje s premladim domačim pivom, katero je bilo sredi sekundarnega vretja v steklenici. V parih urah so "čreve brbotale in rit je vriskala", kar se pri istem pivu ni dogajalo ko je do konca odvrel in odležal.

 

Kefir je pa simbioza bakterij in kvasovk, ki skrbijo ena za drugo in preprečujejo da bi se kateri mikroorganizem ali sev prekomirno razraščal.

 

LP G

20. feb 2015 13:18

Močno dvomim, da so ti ravno tiste kvasovke same po sebi napravile škifo; v živilih med aktivno fermentacijo imaš namreč praviloma kup raznih vmesnih produktov (acetilholin v kislem zelju, CO2 v produktih alkoholne fermentacije), ki stimulirajo gladko mišičje črevesne stene in napravijo efekt, ki si ga tako slikovito opisal. Če poješ košček navadnega kvasa (jaz to redno počnem, kadar kaj pečem, ker mi zelo lepo diši), bo večina kvasovk krepnila že v želodcu, ostale bodo pa razgradili prebavni encimi v tankem črevesju, preden prišlo naprej dovolj živih, da bi naredile kaj resne škode. Mogoče bi bila situacija drugačna, če bi pojedel na primer dve kocki aktivnega kvasa naenkrat, ampak dvomim, da to kdo počne. lp, proxima