Tedenski nakup hrane po svetu

14. maj 2013 16:59

Članek nov, slike pa stare 10 let. V tem času se je že veliko spremenilo, tako da tisti ki si imeli že prej več, imajo sedaj še več, tisti, ki pa so imeli manj, pa imajo sedaj še manj na mizah. Meni se zdi, da  se tako ali tako kupuje preveč in potem se en del te hrane zavrže, ker se ne porabi. Ste se že kdaj spraševali koliko sadja in zelenjave zavržejo veliki trgovski centri na dan?  

DBpek http://easy-recepti.blogspot.com/

14. maj 2013 17:07

Vsega sveta pač ne prekrivajo polja in zeleni gozdovi in tudi tradicijo je treba upoštevati, preden nam gredo lasje pokonci ob navadah drugih. Če malo pomisliš, v kakem svetu živijo Aborigini, potem ti bo jasno, zakaj sveže sočivje in gozdne jagode ne morejo biti temelj njihove prehrane. Če bi naslikali bušmansko družino, bi verjetno videli deset ljudi in bi v ozadju skakljali dve antilopi, pa bi potem razpravljali, ali je to doma pridelana hrana ali ne. Nekaj na drugi način podobnega bi videli pri Inuitih.

Še dobro, da se ni kdo spomnil upodobiti slovenske družine. Sicer pa lahko vsak pri sebi doma poskusi nagrmaditi na mizo vse, kar družina poje v enem tednu (tudi to, kar posamezniki pojedo na skrivaj). Saj ni treba potem nikomur povedati.

Sonja

14. maj 2013 17:17

Res vredno razmisleka.

 

Pri meni pijač v plastenkah ni, prav tako skoraj ni konzerev (razen tune in pelatov).  Vodo filtriram....

Kruh pečem sama, uporabljam svežo zelenjavo. Kakšna  generacija sem

Migla

14. maj 2013 18:10

Migla je napisal/a:

Res vredno razmisleka.

 

Se strinjam.

BI se pa navezala oz. razširila Limnolin komentar. Ni važno, koliko zelenjave je pridelano doma, je "domačega izvora" , organske itd. Važno je, kaj se iz tega naredi.

Dobro je pomesti pred domačim pragom oz. pogledati, koliko pohanega se poje iz dneva v dan in koliko sladic konča na mizi kot zaključek kosila.

 

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 14. 2013 18:14

15. maj 2013 6:12

To je res, sladice in pohanje, cvrtje vse sorte.

Je pa le razlika. Kolikor  toliko domače sladice in domače pohanje je še vedno manj nezdravo odMc donaldsovega in podobnih kupljenih in tako ali drugače subvencionarih velikanov. Ceneje seveda ni.

V kupljenem zapakirenem  pohanem zrezku je le kakih 30 % mesa, ostalo so  dodatki,  v domačem je ravno narobe.

Tudi na to bi morali pomisliti ko kupujemo pripravljeno hrano. Dvakrat nas  oberejo, ne le enkrat.

 Na račun cene in kar je še huje,  zdravja.

 

 

murnik

15. maj 2013 7:14

@limnol: točno to sva sklenila midva, namreč da bova ravno takole zložila tedenski nakup na mizo in ga poslikala, glede objave na kulinariki imam sama s sabo ločeno mnenje (kar vidim orgazme ob moraliziranju nad kanistri refoška in six-packi cocacole zero). Meni se je zdelo v članku zlasti zanimivo, kako je cena na prvi pogled obratno sorazmerna s stopnjo predelanosti živil (čim več pisane embalaže, tem dražje je tisto, kar je razpostavljeno po mizah), pa ugibala sva, kam so Indijci skrili tisto desetkilsko vrečo riža. Tudi lepo ilustrira, kako zdrava hrana res obsega mnoge načine prehranjevanja; ti razsipni Avstralci, ki, o groza, pojedo toliko mesa, imajo pričakovano življenjsko dobo med najvišjimi na svetu. (seveda ne zaradi mesa, ampak ker imajo visok standard in zelo učinkovito javno zdravstvo). Sicer pa, kot rečeno, food for thought, pa zlepa je ne zmanjka. lp, proxima

15. maj 2013 8:40

proxima je napisal/a:

@limnol: točno to sva sklenila midva, namreč da bova ravno takole zložila tedenski nakup na mizo in ga poslikala, glede objave na kulinariki imam sama s sabo ločeno mnenje (kar vidim orgazme ob moraliziranju nad kanistri refoška in six-packi cocacole zero).

Proxima, mi imamo vinsko klet doma, pa bi se hitro rešila te "sramote" -sem tudi sama pomislila, da bi bilo zanimivo skupaj zbrati tedensko "špežo". Čeprav je po drugi strani "tedenski nakup" lahko zelo varljiv, če primerjamo recimo ljudi, ki se med tednom v glavnem prehranjujejo "zunaj", pa kupujejo zgolj kako sadje ali par malenkosti (ti bi izpadli veliki "svetniki") ali pa ljudi, ki dejansko vse dnevne obroke pripravljajo doma.
Pa seveda je velika razlika med nami, ki si kaj pridelamo tudi doma (vključno z alkoholom :P), tistimi, ki si večino stvari pridelajo doma in tistimi, ki te možnosti nimajo, pa morajo kupiti vse - od petršiljčka do kafeta. Merjeno v stroških samega nakupa bi bili seveda na vrhu lestvice zadnji, merjeno v dejanskih stroških za to hrano, pa vprašanje ... tudi kmetijska mehanizacija, davek na zemljišče, gorivo itd. niso zastonj - torej seveda tudi doma pridelana zelenjava, meso itd. niso zastonj.

Za neko "študijo", koliko hrane  "se obrača" v družinah, bi bilo bolj merodajno objaviti dejansko tedensko/dnevno/mesečno porabo živil - tistih, pridelanih doma, kupljenih, zaužitih izven doma itd.

Mojca

15. maj 2013 9:00

Mislim, da bi zelo težko prišli do česa pametnega - se spomnim, ko je pred časom tu tekla debata o tem, koliko porabimo na mesec za hrano, pa se nikakor nismo mogli zmeniti niti za najbolj osnovno metodologijo računanja. Hrano na mizo pa slikat bi mogoče res bilo še najbolj realno, ampak kdo bo pa potem preštel kavice in malice v službi pa skrivne papirčke od čokolad, ki romajo naravnost v keson ali pod preprogo, pa en bonbonček tu in en keksek tam, se pravi, vse tiste stvari, ki "niso vse skupaj nič" in "ne štejejo".... Pa seveda s številom družinskih članov bi bilo tudi treba množiti (na slikah v članku jih je, če sem prav štela, od 4 do 12.....). In ko sem pri sebi malo seštevala svoje nakupe, mi je postalo jasno, da ne spadam na prav noben kontinent, pa se imam za normalno - tako kot verjetno tudi vsi ostali, ki jedo neke "čudne" stvari....

Sonja

15. maj 2013 10:02

Proxima, jaz ti že vnaprej povem, da boš kregana zaradi coca cole, zaradi refoška pa gotovo ne. Sicer pa, vsak je svojega telesa gospodar, vsak si privošči kot mu paše.

 

 

naor

15. maj 2013 10:08

proxima je napisal/a:

@limnol: točno to sva sklenila midva, namreč da bova ravno takole zložila tedenski nakup na mizo in ga poslikala, glede objave na kulinariki imam sama s sabo ločeno mnenje (kar vidim orgazme ob moraliziranju nad kanistri refoška in six-packi cocacole zero). Meni se je zdelo v članku zlasti zanimivo, kako je cena na prvi pogled obratno sorazmerna s stopnjo predelanosti živil (čim več pisane embalaže, tem dražje je tisto, kar je razpostavljeno po mizah), pa ugibala sva, kam so Indijci skrili tisto desetkilsko vrečo riža. Tudi lepo ilustrira, kako zdrava hrana res obsega mnoge načine prehranjevanja; ti razsipni Avstralci, ki, o groza, pojedo toliko mesa, imajo pričakovano življenjsko dobo med najvišjimi na svetu. (seveda ne zaradi mesa, ampak ker imajo visok standard in zelo učinkovito javno zdravstvo). Sicer pa, kot rečeno, food for thought, pa zlepa je ne zmanjka. lp, proxima

 

 verjetno imaš prav.

JJ