5. okt 2013 7:57
Sonce nas prebuja, v pečici imam že vzhajane slane polžke, ki jih bom nesla k prijateljici na trgatev. To je letos moja zadnja trgatev , na vseh je lepo.
Joj, Babka ti naša, sedaj pa se ti je res nabralo ene žalosti in skrbi.
Vem, to so hudi dnevi in noči, brez spanca, polni razmišljanja, skrbi in žalosti. Ej, moja Babka, življenje je hudič, samo vedno se potem po teh hudih časi stvari postavijo na mesto in zopet zasije žarek svetlobe, upanja in kar je najpomembneje, te hude skrbi se umaknejo, izginejo. Saj ne vem, kaj ti naj pišem, malo izlivam čustva na belo podlago, sem nemočna... V letošnjem letu so se hude stvari dogajale tudi mojim prijateljicam, eni se je hudo poškodoval sin, druga se spopada z resno boleznijo, tretji se v družini stvari zapletajo .. . Jaz sem z njimi, jih bodrim, povem kakšno vspodbudno, se skupaj dobimo na kavi, pici ... in na tan način preganjamo , ,,,,in se .
Naj bo danes
sonce51