Kaj mi je všeč

5. dec 2014 18:05

Babka, zakaj me nisi pocukala za rokav?

5. dec 2014 18:35

Ne boj se, draga naor, sem te sedaj samo opazovala, si Ti tista prava ???  Naor, ljubezniva, meni draga oseba, vedno prijazna ... potem pa sem si mislila... pa hudiča, saj me bo ja spoznala... tam nekje 50 kil, kratka siva pričeska, obraz brez gub, športna oblačila... mal v levo upognjena, ker so moja desna rebra še poškodovana, brez partnerja...

5. dec 2014 18:40

Hehe, bom bolj pozorna že ob prvi naslednji priliki! Nas je bilo kar veliko, a ne?

8. dec 2014 11:44

Dober dan,

jaz bi z vami danes podelila nekaj,kar mi je res všeč. Najbrž vas večina, ki ste tako dobri kuharji, TO že ima v sebi.

Jaz nisem imela in mi je Beseda Gospe Orsini v knjigi Sončna kuhinja, .... nekako postavila piko na i - kuharije.

Upam, da ne kršim " kakšnih zakonov", bom v dobri veri prepisala del njene uvodne besede, ki mi je spremenila..

Pa tudi se bom lahko zatipkala, in kaj napisala ne "v nulo"., ker ni copy paste in prepisujem iz knjige.

Gospa Orsini:

"Vedno sem se zavedala, da je kuhanje, priprava jedi za življenskega tovariša, za otroke, veliko več kot trud, da jih nasitiš. Zame je skoraj čudežno, skoraj bi rekla alkimistično dejanje, ki presega zgolj potrebo, staro, kot svet, ki je skupna vsem živim bitjem. Pripraviti hrano, pomeni, dati delček sebe, izreči neko sporočilo, dati nekaj svojega. Ko pripravljamo hrano, ji vtisnemo pečat svojega trenutnega razpoloženja, svoje notranjosti, svoje biti.

(tukaj vmes je še ..)

Predlagam vam, da se spravite k vsakdanji kuhi, kot bi šlo za obred; mislite si, da boste opravljali pomembno in prijetno nalogo. Kuhajte z veliko notranjo vdanostjo, z zanimanjem, z dobro voljo tistega, ki daje z ljubeznijo. Če boste ravnali tako, boste jed obogatili s pozitivno, neverjetno dobrodejno energijo. Če boste delali z naklonjenostjo in pozornostjo, boste gotovo opazili, da sta zadovoljstvo in hvaležnost ljudi , ki ste jim kuhali, več kot običajno priznanje. Domači in gostje bodo čutili še nekaj več, česar si niti ne bodo znali pojasniti, kajti vi ste vložili v hrano več kot samo čas in trud, dali ste skoraj oprijemljiv, delček samega sebe."

Konec citata.

Od takrat ko sem to prebrala (že prej nisem bila nespoštljiva), vzamem vsak kos hrane v roko, kot dragocenost.

8. dec 2014 19:48

Lepo!

9. dec 2014 9:03

Saj verjetno vse poznate zgodbo Valentine Cesaretti Orsini Mazza, pa si naj za tiste, ki jim je njena navdihujoča zgodba še neznana, dovolim še enkrat opozoriti nanjo.

Valentina, svetovno znana in upoštevana galeristka in ena zelo zgodnjih specialistk v poznavanju sodobnih trendov v umetnosti je bila naše gore list. Rodila se je leta 1914 v Idriji kot Valentina Medvedič.

Veliko podatkov o tej zelo posebni ženski si lahko dandanes ogledamo na spletu, gospa Valentina ni bila le posebno prodorna italijanska umetnostna zgodovinarka, ki je kot ena prvih spoznala pomembnost evropskih umetnostnih gibanj (bila je osebna prijateljica sestre Balla-ja in je zavarovala njegovo do takrat neprepoznano dediščino. Že v petdesetih letih se je kot hispanistka posvečala sodobni španski umetnosti, kasneje je v Rimu preučevala tudi azijske, hindujske in ruske kulture in doktorirala s temo Asia agli Asiatici.

Svojo svetovno priznano in poznano galerijo je odprla kar v svojem stanovanju v ulici Margutta, kasneje, ko je, predvsem po njeni zaslugi postala ta mala uličica, dva koraka od Španskih stopnic pojem razstavišča sodobne evropske umetnosti  je svojo galerijo preselila nekaj vrat naprej.

Pomemben del svoje zbirke umetnin je Valentina podarila Idriji, svojemu rodnemu mestu. Kljub temu, da je večino življenja preživela v Rimu, ni nikoli pozabila od kod prihaja. Tudi prevajala je in s svojim vplivom ki ga je imela v italjanski družbi dosegla, da so njene prevode tudi objavili.

In obenem je bila ena preprosta, topla, prijazna gospa, z možem Calogierom sta bila odprta za vse in vsakogar in bila hitro pripravljena deliti tako svoje navdušenje nad umetnostjo, kot tudi svojo ljubezen do kuhinje in  limone z vsakim, ki se je znašel blizu njenega balkona .

Ena od prav posebnih Slovenk, zelo lepo od tebe začetnik, da si nas spomnila nanjo.

10. dec 2014 11:57

Zelo lepo. Tudi jaz sem trudim, da je hrana dobra in prijetna na pogled. V njej je moje razpoloženje. Všeč mi je, ko slišim kakšen glasen , saj vem, da mi je še posebej uspelo. 

Danes pa mi je bilo zjutraj všeč, da je bilo vse odeto v belo in ko je posijalo je izgledalo čarobno.

Komaj čakam prve 

12. dec 2014 19:52

V zadnji Jani je članek o Angležinji Adele, ki živi v Radovljici in piše blog.  Očarana je nad lepotami Slovenije in piše o njenih lepotah, pa tudi o kulinariki. Kogar zanima, naj si prebere oz. bere njen blog.Dovolj bo, če v Google vtipkate Adele blog.

13. dec 2014 12:55

Hvala za tole, Naor. Poznam kar nekaj ljudi, ki bodo bloga veseli. 

15. dec 2014 19:46

Všeč mi je, da se kdaj pojavi nekdo kot ta mladenič v posnetku...tako malo je potrebno za nasmeh in lepši dan:

http://www.zenska.si/aktualno/zanimivosti/video-ka