6. maj 2013 15:15
| naor je napisal/a: |
Daj ji pasjo kost, vse čevlje pospravi. Zdaj je še dojenček. Naš kuža je kar dolgo grizel, kako dolgo sem pozabila. Pa gotovo se bo oglasila tudi mamaF, ona ve vse o kužkih.
|
Evo, mamaF se javlja
No, v resnici sem bolj mačja, a s svojim psom sem se naučila biti tudi pasja
Pri 13 tednih je kuža še "mali otroček" s špičastimo mlečnimi zobki in čisto normalno je, da grize vse, kar mu pride pod zobke. Vendar pa vse to nam ljudem ni všeč in zato moramo MI postaviti meje, kaj je dovoljeno in kaj ne. Seveda želje in potrebe po grizenju ne moremo kar izbrisati, lahko pa poskrbimo, da bo pes grizel samo njemu dovoljene stvari, roke, noge itd, pa so prepovedane!
Prav tako je potrebno v tem obdobju poskrbeti, da pes pač ne more kar sam najti predmetov za zabavo - zatorej skrbno pospravljajte za sabo, čevlji, copati in druge prepovedane stvari naj bodo pospravljene pred mladičem. On naj ima na voljo le stvari, ki mu jih je dovoljeno žvečiti, razne pasje "žvake" iz goveje kože, igrače, ki jih ne more scufati na prafaktorje in požreti koščkov ... Trde kosti in palice nikakor niso primerna igrača za mladiča, saj lahko poškodujejo zobe!
Vsakič, ko opazimo, da se pes začne igrati pregrobo, da "napada" naše roke, otrpnemo in ga odločno in glasno opozorimo z "NE" ali "FUJ" - skratka z resnim glasom in kratkim opozorilom mu damo vedeti, da se tako ne mislimo igrati z njim. Ne včecimo mu rokava ali roke ali hlačnice iz gobca, ker bo zanj to potrditev in bo vse skupaj vzel, kot da se igramo igro "vlečenja". Predvsem moramo ostati mirni, nobenega vpitja, kriljenja z rokami (predvsem za otroke, ki imajo visoke glasove in lahko začnejo tudi jokati to velja), saj naše vzemirjenje za psa pomeni, da "zdaj se pa dogaja, dajmo malo noret". Visoki, špiskajoči glasovi in kričanje namreč že tako razigranega psa, še bolj "podivjajo", namesto, da bi se umiril.
Ko kuža včele in grize naše copate, odejo, roke itd., se umirimo, utihnemo in rečemo zgolj "FUJ" - ko nas pogleda mu takoj ponudimo nekaj, kar je njegovo in kar mu je dovoljeno gristi - recimo par zavozlanih starih nogavic, v kito spletene trakove blaga, mehko igračko ... Njegovo pridobivanje pozornosti z grizenjem in izsiljevanjem (skakanjem po nas, vlečenjem za hlače itd.) lahko prekinjamo tudi tako, da mu z besedo damo vedeti, da se tega ne sme, potem pa ga primemo, postavimo na tla in brez besed odidemo iz sobe. Za sabo zapremo vrata, da ostane sam. čez nekaj minut (takoj ko ne cvili ali laja več), odpremo vrata, ga pokličemo k sebi in se veselo poigramo. Lahko mu parkrat vržemo žogico ali pa se malo "pocukamo" z igračo, ki mu jo ponudimo in potem pospravimo. Preden igračko pospravimo, počakamo, da se kuža malo umiri, mu pred nos pomolimo kaj slastnega (seveda bo gobček zaradi tega odprl), in mu hkrati rečemo "priden, spusti" ter damo priboljšek. Na ta način lahko psa hkrati naučimo povelja "spusti" in pa igro zaključimo tako, da se pes ne čuti prikrajšanega - saj je dobil vseeno "zadnjo rundo" - s tem, ko je dobil tisti priboljšek.
Dobro naučeno povelje "SPUSTI" je namreč zelo zelo koristno v najrazličnejših okoliščinah, ko pes odrašča oziroma celo življenje. Če je namreč pes naučen. da na povelje spusti iz gobca stvar, se lahko izognemo pobiranju obcestnih odpadkov na sprehodu, možnosti zastrupitve, če bi hotel pobrati in požreti kako pokvarjeno ali celo zastrupljeno hrano in še in še.
Tako se mladiček nauči, da smo MI tisti, ki postavljamo pravila in se bomo igrali, ko bomo MI tako hoteli in predvsem tako, kot MI hočemo.
Najslabše je, ko recimo mlad pes razigrano teka za otroki ali odraslimi in se jim "obeša" na hlačnice ali rokave - otrok začne teči, po možnosti vpiti, kriliti z rokami in tako nevede psička samo spodbuja v njegovem nagonu. Pes misli, da je to igra in je vedno bolj razvnet in bi hotel še in še. Otrok pa vedno bolj kriči in joče, pes pa je vedno bolj razvnet in "divji" - ponavadi se zadeva konča z jokom otroka in grobim kaznovanjem psa, kar je vse prej kot dobro za oba.
Zato ga je z mirnostjo in ignoriranjem potrebno naučiti, da tak način igre ni pravi in da se tako v družbi z ljudmi ne obnaša - pes bo kmalu ugotovil, da ne bo nič profitiral, če bomo ob vsakem njegovem poskusu lovljenja in grickanja mi "okameneli" in se obrnili proč od njega ali ga celo osamili iz naše družbe.
Še več nasvetov o vzgoji pasjih mladičev dobiš, če pobrskaš malo po "pasjem" forumu - recimo tule je že ena taka tema:
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,32130.0
Predvsem pa se drži tega: prej ko pravil igre naučimo mladička (ki ni nikoli premlad za vzgojo, saj se vzgoja začne že v leglu s strani pasje mame), manj težav imamo v obdobju odraščanja in v življenju odraslega psa.
Kajti, če se človeku na hlače obeša 13 tedenski mali cortkan puhast bernardinček, je lahko smešno in prisršno ... ko pa to počne odrasel 50 ali več kilski pasji gospod, no takrat, pa ni več smešno.
Uživajte skupaj, kolikor se da, pa ne pozabite na ti, da ste VI tisti, ki postavljate pravila v vaši hiši in ne pes.
Nikakor ne uporabljajte grobosti, odločna beseda in dosledno ravnanje ob "prekrških", bo dovolj, da bo kuža hitro sam povezal kaj se splača in kaj ne.
PS. Slikice Darijinega bernardinca in Doloresinih borderčkov+šeltijev so pa kot balzam za dušo
Aressss605, pokaži nam tudi ti svojega malčka!
Mojca
imam pa občutek, da bi se midva z Donom neverjetno lepo ujela.
, veliko uspeha pri učenju ti želim! 
Veliko veselja in lepih trenutkov z vašimi kosmatinčki 
