Moj malček

Lep pozdrav, B.

Temo je spremenil(a) balky dne 1. jun 2013 11:11

30. apr 2013 21:26

Moj sin bo kmalu star osem mesecev. Mlečnih izdelkov mu še ne dajem, bom začela po devetem mesecu s kakšno skuto ali kaj podobnega. 

Meso mu ponavadi dajem 3x do 4x na teden običajno piščančji file, občasno teletino, puranje meso ali ribo (losos). Enkrat na teden mu namesto mesa dam kuhan jajčni rumenjak.

Od žit mu dajem riž, ajdovo kašo, pirino kašo in pšenični zdrob, ki ga zakuham z vodo, v kateri prej pokuham kakšno sadje (jabolko ali hruško).

Pa vedno mu dodam eno malo žličko olivnega olja zaradi maščob.

Jaz sem mu hrano spasirala mogoče 5x, potem pa sem začela kar z vilico mučkat, pa čisto z veseljem poje.

Hrano (skupaj zelenjavo, meso in žito) mu skuham v vodi, da potem nastane ena juha, ker tako raje poje, kot če je suho oz. brez tekočine.

Tako jaz delam, ti pa se odloči po svoje glede na želje tvojega dojenčka.

30. apr 2013 21:35

Sedem mesecev, no moja dva sta pri tej starosti že jedla skoraj vse. Najraje sta imela čokolino, pa gre, puding vseh okusov doma kuhan ne kupljenega, ki je brez okusa. Jogurte takšne in drugačne. Seveda sta jedla tudi gluten, saj ni bil noben alergičen nanj, ne vem zakaj bi to omejevala, če ni zdravstvenih zadržkov. meso piščanca, teletino, zajčka včasih tudi čisto svinjsko ribico. Vse na drobno narezano, od zelenjave naprej, seveda sem pazila edino, da ni bilo pekoče in preveč kislo. Pasirala pa nisem nikoli, včasih smo jih hranili kot ptičke, malo si pomučkal z vilico ali pa še kaj malo zgrizel. Nad paro nisem kuhala, v bistvu sem kuhala isto kot za ostale.

Čeprav sem bila mlada mamica(19), ki sem dobila dvojčke, brez vsakih izkušenj, sta moja dva zrasla v prava zdaj že skoraj 21 letna korenjaka in korenjakinjo.

Pila sta pa res večinoma vodo in nesladkane čaje, ne vem zakaj jih nisem sladkala, mogoče zato, ker se mi je zdelo da pojeta dovolj drugih sladkarij

30. apr 2013 21:36

Jaz sem začela z navadnim jogurtom in ovčjo skuto, nekje v 7,8 mesecu, potem s skuto, z mlekom šele po enem letu. S hrano, ki vsebuje gluten sem začela po 6. mesecu. Najprej počasi, da sem videla če bo kaka reakcija in je hvalabogu ni bilo. Meso tudi nekje okoli 7. meseca - piščanec, zajec, bele ribe (plave so za male  otročke pretežke). Z vsakim novim živilom začni počasi in v manjših količinah, da vidiš, če bo kaka alergijska reakcija.

Zelenjavo sem večinoma kuhala v zelo malo vode, tako da sem potem kar v tej vodi tudi lahko pretlačila, da je bilo malo bolj redko. Je pa res bolje pretlačiti z vilicami, s paličnikom pride v hrano zrak, zaradi katerega lahko potem otročka napenja.

Če rabiš kake recepte povej, ti lahko pošljem na mail Veliko paparico za male papavčke.

2. maj 2013 7:10

Bolj kot boš pasirala, več težav boš imela, ko bo otrok že moral jesti bolj "grobo" hrano, zato raje pomučkaj z vilicami (po lastnih izkušnjah mojih dveh otrok).

Pred 24 oz. 20 leti so otroci dobili prve sadne sokove nekje pri 3-4 mesecih, nato sadne kaše z dodatkom skute ali jogurta, in tam pri 6-7 mesecih tudi že prve zelenjane juhice z malo mesa, jajčnim rumenjakom ali sirčkom.

Jaz sem pri mesarju kupila kakšen dober kos mlade govedine, ki mi jo je zelo na drobno zmlel in sem potem to doma naredila v kepice in zmrznila, da sem lahko to uporabila pri kuhaju teh mineštrc. Piščanca ni težko na drobno sesekljati.

Mislim da so otroci pri kakšnih osmih ali devetih mesecih že nekatere vrste hrane jedli kar z nami - le malo manj smo solili in bolj blago začinili (kakšno zelenjavno juho, pa ričet - seveda brez prašička...). Tudi testenine sem jim pripravila - kupila sem tiste majhne jušne rižek, ovsek ali zvezdice, dodala malo omake od kakšnih zrezkov in kakšno žlico mleka ali smetane za blažji okus in so jedli z veseljem. Pa doma skuhane pudinge - včasih tudi bolj na redko, da so to "popili" pred spanjem, kot nekakšen manjši obrok ali pa kašno žlico čokolešnika ali grisolina med mleko.

Takrat ni nihče razmišljal o glutenu, o škodljivosti navadnega mleka.... Pa vseeno nismo imeli nobenih problemov s prehrano, pa tudi nobenih alergij vse do današnjih dni. Pa mislim, da se je takrat sploh malo govorili o različnih alergijah. Novo hrano smo uvajali počasi, da si lahko opazil, če je bilo kaj narobe.

Ko se danes pogovarjam z mladimi mamicami so vse prestrašene ob vprašanju kaj otroku dati jesti - tega ne sme najmanj do leta, drugega bolje da nikoli ne poskusi... Moje mnenje je da mora poskusiti vse - če pa so problemi se je pa seveda treba strogo držati diete ampak res takrat, ne pa kaj bo če bo in zato raje nič.

Veliko vselja in čim manj strahu z malčkom.

2. maj 2013 8:35

tedyka, to si pa zelo napisala. Podobno sem jaz napisala v eni debati pred nekaj leti, pa me je skpina mladih mamic podučila, da imam zastarele nazore in da časih, ko smo me imele otroke (moja sta stara 28 in 25) ni bilo takšnih znastvenih spoznanj koz zdaj, in nevarnsti zaardi nezdrave hane je bilo manj. Seveda je tako v vsaki generaciji tudi moji mami in tašči so šli ob nekaterih mojih poskusih lasje pokonci, a sem se v glavnem držala "zdrave pameti". Vsega po malem, postopoma, tudi kak sladki greh (sin je zaspal s steleničko sladkanega čokolina v ustih tja do svojega sedmega, osmega leta - ja, priznam tako je bilo, pa kaj potem  -  a zobe im zdrave, eno plombo pri 28 letih).

Tudi sama menim, da je več alergij in drugih težav otrok posledica spreminjanja nekaterih nazovorov in pretiravanj pri uvajanju hrane pri malčkih, sploh ko so že mamice podvržene temu.

Me pa veseli, ko mlade kolagice, ki imajo zdaj otroke stare kakih sedem, osem mesecev pa tja do leta in pol, povedo, kaj malčki jedo. Večina pravi, da enako kot odrasli, seveda s prilagajanjem glede močnih začimb (manj soli, popra itd, in da ne komplicirajo. Tudi kak kupljen gotov puding, če so že na kakšnem pikniku ali je lakota med sprehodom prehuda, vrečka s hrano pa že prazna.

Seveda je druga zgodba, ko gre za bolezen.

2. maj 2013 9:21

Sama spadam v kategorijo mlajših mamic ( najmlajša hči ima 7 let) in mi gredo velikokrat lasje pokonci ko poslušam mlade mamice kako komplicirajo. Otrok prej ali slej pride ( otroci, ki gredo v vrtec že tam pri enajstem mesecu) v stik z "normalno" hrano. Sedaj si pa predstavljaj kako ugotoviti kaj otroku škodi, če mu je praktično vsa hrana nova. Ker če začnemo z uvajanjem običajne hrane šele pri 9 mesecih imamo zelo malo živil, za katere lahko rečemo, da mu ne škodijo. Sama imam celiakijo in zato se priporoča, da otroci do enega leta naj ne bi uživali glutena. Ko sem pedijatrini v posvetovalnici pri 9 mesecih rekla, da bom počasi začela dodajati tudi hrano z glutenom me je malo čudo pogledala. Povedala sem ji, da bo šla hči pri 11-tih mesecih v vrtec in da me je prav strah, ker bo na kupu dobila ogromne količine glutena ( kruh ali čokolino za zajtrk pa mineštre in razne omake, pa testenine za kosilo) in se bojim, da bi ji ob morebitni celiakiji to povzročalo prehude težave. Zdelo se mi je veliko bolje, da ji že prej 1-2x tedensko ponudim glutensko hrano, da pred vstopom v vrtec že vemo, ali bo potrebna dieta ali ne. Pedijatrinja se je strinjala in rekla, da ji je prav všeč, da iz tega ne delam "invalidnosti" otroka in razmišljam s svojo glavo ne pa po nareku knjig in forumov. No hvala Bogu nam nobena hrana ni delala problemov.

Mislim, da je danes res preveč komliciranja. Saj ni treba dati otroku kar celega obroka hkrati. Eno, dve žlici danes pa jutri..... otrok bo spoznal nove okuse, mamica pa bo lažje ugotovila, ali hrana dela kakšne težave ali ne.

Torej Balky če boš dala otroka v vrtec je po moje dobro, da začneš kar počasi  dodajat vso hrano in tudi ne preveč pasirano saj boš tako z vstopom otroka v vrtec imela manj težav. Tam pač ne morejo za vsakega posebej pripravljat hrane kot mu jo je mama doma. Prisluhni sebi in otroku. Zagotovo ne boš zgrešila. Če mu kaj ne bo odgovarjalo boš pač videla reakcijo in lahko ukrepala. Ko so otroci v vrtcu je veliko težje ugotavljat kaj jim povzroča težave.

2. maj 2013 15:14

Glede pasiranja; moj ima raje kar grobo pretlačeno. Ponujam pa mu tudi majhne kose mehkega sadja (banana, hruška) in kruha, da bi jih sam pojedel, a še zaenkrat ni velikega uspeha. Nekako še ne zna prav prijeti in nesti v usta. Moram vztrajat, tako kot ti balky :)

Brez problema pa si nese v usta kos kruhovega škrajca ali piškot, saj to lahko drži s celo dlanjo.

Imam pa še jaz vprašanje. Kolikokrat na dan pa mu ponujaš oz. hraniš z gosto hrano? 

2. maj 2013 18:59

Prav prijetno je brati pisanje mladih mamic, ki sicer zelo skrbijo za svoje malčke, a obenem ukrenejo vse, da bodo imeli čim manj težav, ko ne bodo več le v domačem varstvu.

Tako da upam, da so mamice, ki pričakujejo, da se bo ves vrtec vrtel le okoli njihovih otrok in da vse durgo ni pomembno, res v manjšini.

2. maj 2013 20:44

Glede jagod je naša izkzšnja takšna (sicer stara 25 let in več, pa vseeno ):

ko sem jih sinu prvič dala v sadno kašo, kar nekaj jagod je bilo, je dobil izpuščaje. Smo šli k zdravnici, ker nikakor niso izginili. Rekla je, da je to običajno znak, da se kaki strupi čistijo iz telesa (prosto po Prešernu), ali gre dejansko za alergijo pa naj ugotovimo tako, da mu v sadno kašico jagode dodajam postopoma. Najprej eno, pa dve, skratka vedno več in če se bodo izpuščaji ponovno pojavili, naj pridemo ponovno in bo ukrepala. No, izpuščajev ni bilo nikdar več, še dandanašnji so jagode sinu med najbolj priljubljenim sadjem.

Če delamo zmerno in po zdravi pameti, poskušamo postopoma z dodajanjem različnih sestavin, jed obogatimo s svežimi sesekljanimi zelišči namesto močnih začimb, po moje otroku ne moremo škodovati.

Da pa enoletnemu otroku ne bomo dali kranjske, začinjenega fižola in podobenga pa nam je vsem jasno.

3. maj 2013 5:37

Hčerka je bila tam nekje 3-4 mesece stara ravno sredi poletja - ob obilju svežega sadja in zelenjave. Sokove sem ji pripravljala sama in najpogosteje je bila to kakšna sočna breskev, malo pomarančnega soka, pa kakšen košček jabolka ali banane (vsaj 2 vrsti sadja kar alergeni), pa ji tak sadni sok ni nikoli škodoval. Seveda smo začeli najprej z jabolkom, nato dodali banano in tako naprej - po malem in ugotovili, da je otroku tak obrok veliko bolj všeč sredi dneva ko je vroče, kot mleko.

Druga izkušnja je glede pasiranja hrane - ker sem šla malo prej na delo po 4 ure, jo je v oskrbo vzela stara mama, ki se je še bolj bala da se ji kaj zgodi in posledično smo vso hrano pasirali - še pri 4 letih je mislila da mora biti vsa hrana taka, da se jo da kar požreti, sicer je zadevo žvećila in žvečila ali pa odklanjala. Nekaj let kasneje, ko je bil sin take starosti, da je že jedel tudi gosto hrano sem se zaobljubila, da nikoli nikoli več ne bom pairala hrane in tako smo sina navadili, da smo hrano samo dobro pretlačili z vlicami ali tlačilko za krompir - veliko manj se mu je zaletalo in veliko lažje je pojedel tudi kakšno bolj grobo hrano. Tako da govorim in lastnih izkušenj.