25. apr 2013 21:28
Doma sem na podeželju: ljudje postavljajo ograje, ute. V utah imajo prašiče in bike, čeprav je urbano naselje. Imajo peteline, ki so tako zmešani, da ob vsakem avtu sredi noči mislijo, da sonce vzhaja. Z gnojem polivajo vrtove, klepljejo kose. Kosilnice imajo vsi in ne kosijo isti dan. Vsak dan, vsako uro, v mojem prostem času. Imajo zabave do zgodaj zjutraj in so precej glasni in včasih naliti. Navijajo rave na ves glas, tudi takrat, ko imam migreno. Imajo otroke, ki kričijo, tekajo po ulici. Najboljši so Simpsonovi, ki imajo otroke, ki se v času, ko se vozim iz službe, vozijo čez cesto, naravnost pred avto, ta starih pa nikjer. Zamašijo kanalizacijo in smrdi do neba. Parkirajo na našem ( udobnem ) parkirišču, ki je ob cesti in se držijo, ko jih prosim, da mi dovolijo parkirat, ker nimam kje.
Ko svojega psa spustijo iz hiše, da se pri nas iztrebi, pri tem pa čakajo v pižami, da opravi. Nikoli niso počistili. Imajo rotvajlerja, več let zaprtega, ki pobegne, nato pa za njim tekajo s štiklcom mesa, pes pa napade psa, ki je v spodnjem stanovanju zadnje hiše. (Rotvajleraja so morali uspavati. )
Da ne omenim prepirov za zemljo, za dedovanje.
je mnogo prednosti, sicer pa so socialni odnosi podobni kot v bloku. Opisi so resnični. Najhujši pa je bil zmešan petelin. Pa kosilnice v nedeljo.
Aja, ulica ima 11 hiš, 6 psetov, ki lajajo in lajajo, tudi cele noči.
F r i n a