20. apr 2013 20:27
Verjana je zadela žebljico na glavico.
En kup tem o navajanju na sobno čistočo je na forumu, ki ga je navedla že Cila
http://www.mojpes.net/forum/index.php/board,291.0.h
To ni noben hud projekt, če imaš:
- vztrajnost in doslednost
- čas in voljo
- in željo po spremembah
Kar se nauči pasjega mladiča, je moč naučiti tudi odraslega psa. Vendar je treba delati. Vprašanje je, koliko so lastniki pripravljeni spremljati gibanje psa po hiši, "loviti" opozorilne signale, ki nakazujejo željo psa po opravljanju fizioloških potreb in ob vsakem opaženem znaku, da se bo pes zdaj zdaj polulal, psa prijeti, ga položiti na plenično predlogo in ga po uspešno opravljeni potrebi na pravem mestu močno pohvaliti, nagraditi s priboljškom itd.
Vsekakor je bistveno boljša in za psa in lastnika bolj normalna odločitev, da pes svoje potrebe opravlja zunaj, a v tem primeru ... eh, bolje da ne začnem komentirat ...
Če se že ne znate drugače odločiti, da navajajte na plenično predlogo v enem kotičku stanovanja. Omenjaš sicer "ogromen balkon" a dvomim, da bosta imela lastnika tudi pozimi odprta balkonska vrata, da bo pes lahko sam odšel tja lulat, tudi če se na to navadi.
Drugo vprašanje je, kdo pa sedaj čisti za psom po vsem stanovanju, če sta lastnika toliko onemogla, da psa ne zmoreta peljati na vrt? Si ne predstavljam 90 let stare gospe non stop na kolenih drgniti lužic in kupčkov, res ne.
Omenjaš, da "ne mara na sprehode". Ja, v tem primeru mu morate pomagati spoznati zunanji svet, mu narediti sprehod zanimiv in zabaven! Sprehod s psom ne pomeni samo pripeti ga na povodec in karakati z njim do nabljižje točke, kjer bo opravil svoje potrebe, potem pa marš nazaj. MOrda zunanji svet tako slabo pozna, da se preprosto vsega boji, zato pa se upira.
Postopnost, spodbuda, nagrada za sodelovanje, učenje pravih vedenj v različnih situacijah, to je ključ za uspešno sobivanje psa z vodnikom in ne samo "ga imeti rad".
Če ga pelješ kdaj na sprehod ti, se potrudi, da si bo sprehoda želel. Vzami s samo peščico koščkov mesa ali sira, njegovo ljubo žogico, pa ga spodbujaj in ga na začetku nagrajuj za vsakih nekaj prehojenih metrov s tabo na povodcu. Naj se nauči, da bo za sodelovanje z vodnikom nagrajen, pozneje bo zanj že samo dejstvo, da se gre na sprehod, nagrada.
Potem, ko prideta iz hiše, mu parkrat vrži žogico, ukvarjaj se z njim pogovarjaj, pokaži mu veselje, zadovoljstvo da je s tabo. Pes rabi interakcijo s človekom, tudi na sprehodu.
Pes pač ni kanarček, ki bi ga človek lahko imel v kletki in ga cele dneve občudoval, ne da bi se mu bilo potrebno fizično angažirati zraven. Kaj bo, če gospod in gospa zbolita, imate pripravljen scenarij, kdo bo poskbel za psa, če bosta morala recimo v bolnico ali kaj takega, kdo bo takrat čistil lužice in ga hranil?
Vem da tole zveni hudo zoprno in "pridigarsko", a naprtiti odgovornost za mladega živahnega psa obnemoglima lastnikoma ni prav nič pametno. Obnemoglima pišem na podlagi tega, ko je uvodnem postu podatek, da že gospa tako težko hodi, da psa pač ne zmore voditi ven ... Pes je družabno in radovedno bitje, ne predstavljam si točno, kako je lahko zadovoljen zgolj v tekanju za žogico v stanovanju. Tudi majhni psi so psi, enako kot veliki rabijo fizično in mentalno stimulacijo za dober razvoj, zato bi bilo res prav, da najdete neko možnost, da se s psom vsaj še eno uro dnevno ukvarja nekdo, ki zmore tek, hojo, ki bo psa peljal še v kako drugo okolje itd.
Mojca