28. mar 2013 9:21
No ja, malo nehajte s klanjanjem pred novim/starozvanim marsejskim milom, vsi pred Dashevimi in Dixanovimi bobni se ga še spomnimo kot Jelen milo, tisto najbolj navadno rjavo žajfo, ki so nam jo v svinčenih časih skupaj z drugo fasungo pripeljale trgovske vajenke na dom.
In smo se smejali, ker so nas poleg razposajenih komes pred pragom čakale steklenice mleka in časopis in je bil dan načet.
V šestdesetih letih se je ena mama, ki je bila naveličana razlaganja, da je treba kastrole/lase/perilo dobro splaknit domislila in lansirala recept naribanega Jelen/Marseille mila, kuhanega z že ne vem več katerimi dodatki kot šampon. Spirat je pa bilo treba zadevo vsaj devetkrat, z zavretkom kamilic, rabarbarine korenine, čaja itd., se ne spomnim (avše od naših mam so se verjetno valjale od smeha ob tem).
Jaz sem še en od redkih reliktov iz časov perilnikov in Jelen mila in se še spomnim ponedeljkov, ko se je perilo pred kuhanjem v kotlu namakalo in trlo z marsejskim milom, kuhalo, splakovalo, obešalo na sonce in škropilo.
In znam zakurit tudi pod pralnim kotlom, tako, da retro fanice - tu sem.
Pa če kakšna od vas še bere, je zanimiva glede pralnih navad tudi biografija Novalisa izpod peresa Penelope Fitzgerald (ja, pozabljeni izposojevalec/izposojevalka, hudo jo želim nazaj!).
nola